Gostujoče pero: Leon Kebe - "Naš Notranjski regijski park?"

Kakor smo Notranjci posebni, tako je tudi Notranjski regijski park posebna zgodba v slovenskem prostoru.

Ko so propadle zgodbe o ustanovitvi Snežniškega regijskega parka, ki ga je poskušala ustanoviti država, se je lokalna skupnost odločila ustanoviti svoj Notranjski regijski park znotraj meja občine Cerknica, brez sodelovanja države. Ključno je, da je v nekem trenutku lokalna skupnost prepoznala vrednost tega prostora in ga zaščitila. Park je bil ustanovljen leta 2002, to je bilo še pred razglasitvijo območij Natura 2000 in danes veljavnimi obveznostmi varstva le teh, ki izhajajo iz direktiv EU.

Foto: Tine Schein

Ne bom trdil, da je bil postopek ustanovitve parka najpravilnejši in najboljši, vendar je prinesel rezultate. Mogoče ravno zaradi tega park s strani državnih institucij ni bil najbolje sprejet, upam si trditi, da zelo slabo.

Za državo je bil Notranjski park tako nekakšno peto kolo. Razvoj je zato temeljil samo na lokalni pobudi, na izkušnjah in odločitvah posameznikov v lokalni skupnosti, seveda v sodelovanju s strokovnjaki in naravovarstveniki iz nevladnih organizacij in posameznikov, ki so rade volje pomagali, čeprav njihovi vodilni niso bili na naši strani. In uspelo je! Park je s svojim lastnim delom pokazal, da se varstvo narave lahko smiselno vklopi v lokalno okolje, da lahko ustvari svojo ekipo.

Foto: Tine Schein

Večina območja parka je opredeljena kot Ramsarsko območje, torej območje, pomembno na globalnem nivoju. Rešitve aktivnega varstva narave, ki so se takrat začele izvajati v Notranjskem parku, so bile v slovenskem prostoru revolucionarne, npr. odkupi zemljišč zaradi naravovarstvenih ciljev in renaturacija vodotokov. S tem se pred Notranjskim parkom v Sloveniji ni ukvarjal nihče. Z vsem tem je park začel že leta 2003. Izkazalo se je, da je to izjemno uspešen način gospodarjenja z zemljišči za doseganje ciljev varstva narave. Kot lastnik najlažje upravljaš s prostorom. Če je prostor upravljan na način, da je prijazen do narave, ta prostor ostaja ali postaja potencial za razvoj širokega spektra aktivnosti in dejavnosti. Ta način upravljanja in dela so nato posnemale še druge podobne organizacije, drugi naravni parki, saj se je v praksi izkazal kot najbolj učinkovit.

Foto: Tine Schein

Evropska komisija je Sloveniji letos poleti poslala uradni opomin zaradi upadanja travniških ptic in metuljev, kar je posledica neustrezne kmetijske politike. Eno od 4 območij, ki so predmet postopka, je tudi Planinsko polje. Druga tri so Ljubljansko barje, Goričko in Breginjski stol. V opominu niti enkrat ni omenjeno Cerkniško jezero oziroma Notranjski park. Ravno zato, ker se tako dobro gospodari. Cerkniško jezero je edino območje v Sloveniji, kjer se je populacija vsem poznane ptice kosca povečala. To dejstvo kaže, da so tudi ostale vrste v ugodnem stanju. Cilj dosežen!

Foto: Tine Schein

Jaz sem Cerkničan z Velike Gase. Cerknica, Cerkniško jezero in Notranjska so na meni pustili globok pečat. Ustanovitev Notranjskega parka je bila tudi uresničitev dela mojih sanj. V delo parka sem vključen od njegovega nastanka. Imel sem srečo in bil prvi zaposleni v Notranjskem regijskem parku, sedaj sem član strokovnega sveta. Vesel sem, da je tako. Veliko ciljev, o katerih smo sanjali od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, je doseženih. Odlično!

Foto: Tine Schein

Notranjski park deluje v prostoru, kjer imamo vsi svoje zelo izrazito mnenje in ga tudi delimo z drugimi. Seveda na različne načine in v različnih medijih, od časopisov do socialnih medijev in seveda po gostilnah. Verjamem, da so reakcije, ki jih imamo Notranjci na delo parka burne zato, ker smo čustveno navezani na ta prostor. Ker ga imamo radi. Človek se burno - pozitivno ali negativno - odzove na stvari, za katere mu je mar, s stvarmi, za katere mu je vseeno, se ne ukvarja, ga ne zanimajo. Vsi komentarji, kritike, pohvale, vse to je parku namenjeno, ker je domačinom mar zanj. Jaz osebno zelo močno verjamem, da se mora v razvoj, delo in procese odločanja v parku vključiti celotna lokalna skupnost – od posameznikov do vrtcev, šol, obrtnikov, velikih podjetij, občine… Vsi morajo imeti možnost biti vključeni, če seveda to želijo. Vloga parka v tem procesu mora biti povezovalna in mora spodbujati dialog in razvijanje strategij z vključevanjem vseh. Temelj takega razvoja in sodelovanja je odprtost in seveda popolnoma transparentno delovanje, sprotno poročanje glede vsega, kar park počne. Sam sem bil priča razvoju kar nekaj takih procesov. Na začetku je vedno zelo težko, potem pa steče in je sinergija čudovita, ko delaš z roko v roki. Rezultati pa so zasluga vseh vpletenih. Mislim, da vsi mi skupaj to zmoremo!

Foto: Tine Schein

Notranjci potrebujemo park in park potrebuje Notranjce, vse Notranjce. Z roko v roki. Pameti je dovolj na tem prostoru, samo uporablja se je ne! Navsezadnje, narava je ohranjena zato, ker so jo ohranili naši predniki in jo še naprej ohranjamo mi.

Cerkničan Leon Kebe se z varstvom narave ukvarja že od leta 1986, profesionalno pa od leta 1993. Delal je na Zavodu za gozdove, DOPPS-u, Notranjskem regijskem parku, krajinskem parku Radensko polje in na Cipri, sedaj pa je predstavnik WWF Adria, organizacije, ki se že skoraj 60 let bori za prihodnost narave z željo ustvariti svet, kjer človek in narava živita v sožitju.