Zakaj renaturiramo?

Nepredvidljivi značaj Cerkniškega jezera so v preteklosti skušali krotiti na različne načine. V 19. stoletju je bila prisotna ideja o njegovi izsušitvi, v času industrijskega napredka pa so nastopile težnje po stalni ojezeritvi in pridobivanju električne energije.

Ideje ljudi so neskončne, podrejene stalnemu spreminjanju narave v svojo korist. Jezero so najbolj prizadeli osuševalni posegi v zadnjih stoletjih, katerih namen je bil preoblikovati jezerska tla za poljedelstvo in živinorejo. Ti so zmanjšali in skrajšali nekdanje poplave. Srednje in visoke vode so začele hitreje odtekati, nivo talne vode na močvirnem območju pa se je znižal. Izsuševanja so se odvijala kljub prepovedim takratne oblasti in pomislekov številnih domačinov. Kmalu je bilo opazno, da na mnogih predelih izsuševanja niso prinesla pozitivnih učinkov v meri, ki si jih je želel človek, temveč celo nasprotno.

Mnogo časa in mnogo različnih projektov, raziskovanj ter gore papirja je bilo potrebnih, da so se stroka in prebivalci okoli Cerkniškega jezera poenotili. Jezero je treba vrniti v prvotno naravno stanje. Zato je potrebna renaturacija.

Renaturacija pomeni obnova okolja oziroma vzpostavitev prvotnih naravnih značilnosti, povedano drugače, vzpostavitev nekdanjega pokrajinskega videza v degradiranem okolju. Kot je zapisano v geografskem slovarju, to pomeni tudi vrnitev izravnanih vodotokov v naravno stanje.

Poseg renaturacije je izjemno zahteven. Zaradi izkopa velikih količin materiala, zahtevnosti terena,
občutljivega ekosistema ter možni izvedbi le v sušnih obdobij jezera, je za učinkovit poseg v strugo je treba narediti natančen načrt. Leta 2009 je bila v sklopu projekta LIFE Presihajoče Cerkniško jezero izvedena poskusna obnova nekaj več kot 500 m vodotoka Tresenec.  

Po uspešnih renaturacijah dela strug Goriškega Brežička in Tresenca v času prejšnjega LIFE projekta bomo tokrat obnovili strugo Stržena v Ključih. To bo prispevalo k dvigu nivoja talne vode in daljšemu zadrževanju vode v strugi, s čimer se bodo izboljšali življenjski pogoji za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste. Govorimo predvsem o rastlinah, ribah in pticah, pri čemer velik poudarek dajemo prav bobnarici.

Po uspešni renaturaciji je potok Tresenec spet vijugal kot nekoč. 

V prihodnosti nameravamo s postopnimi koraki vračati jezero v njegovo prvotno naravno stanje, saj je tako najlepše in edinstveno.