Roke proč od cerkniških voda: Hidroelektrarna na Cerkniškem jezeru

V preteklosti so bile ideje o zajezitvi Cerkniškega jezera številne. Človek je enkrat razmišljal, kako osušiti jezero, spet drugič, kako zadržati vodo na polju. Mogoče lahko malo cinično rečemo, da smo imeli še srečo, da je prišlo samo do osuševalnih posegov z razstrelitvijo pregrad v Veliko in Malo Karlovico ter z izravnalnimi kanali. Med idejami sta bili namreč tudi izgradnja hidroelektrarne in pa projekt stalne ojezeritve, s katero bi zadržali vodo.

Ozirajoč se v preteklost bi lahko osuševalne posege še nekako razumeli, saj so se odvijali v času pomanjkanja. Z njimi so naši predniki želeli dobiti nove obdelovalne površine, ki bi na mizo prinesle več kruha. A kasnejšim poskusom regulacije vodnega režima v smislu zadrževanja vode v jezeru zaradi industrializacije je težko pogledati skozi prste.

O eni teh idej priča članek »Cerkniško jezero nam bo dajalo elektriko«, ki je bil 19. junija 1942 objavljen v časopisu Slovenski narod.

»V veliki množini vode Cerkniškega jezera se skrivajo koristne sile. Tudi v vodi leži zaklad, samo dvigniti ga je treba. Če bi lahko izkoristili le del vodne sile velikega Cerkniškega jezera, bi bilo to izrednega gospodarskega pomena. Vsa pokrajina bi bila dobro preskrbljena z električno silo in za razvoj industrije bi bili dani glavni pogoji.

Nikakor ne govorimo o utopističnih, temveč o povsem realnih načrtih. Rešiti je treba le vprašanje, kako bi naj ukrotili vodo Cerkniškega jezera, da bi jo lahko izkoriščali za elektrarno. To vprašanje je pa že rešeno. Izdelan je načrt skoraj do zadnjih podrobnosti.

Načrt so izdelali na hidrotehničnem odseku tehničnega oddelka Visokega komisariata. Odločili so se, da zajamejo vodo v južno-vzhodnem delu jezera pod Javornikom. Tako bi nastalo na tem kraju stalno jezero, ki bi bilo zaprto z nasipom med Žirovnico in Otočcem v dolžini okrog 4 km in višino 7 m. Površina tega umetnega jezera bo znašalo okoli 1074 ha,

Blizu Cerkniškega jezera ni nikjer primerno nižje lege. Precej nižja pa je na severni strani onkraj Slivnice dolina Borovnice. Tudi to vprašanje je bilo že temeljito proučeno. Gladina zajezenega jezera bo na 555 m nad morjem, hidrocentrala  pa je projektirana v dolini Borovnice na nadmorski višini 320 m. Tako velika višinska razlika omogoča postavitev velike hidroelektrarne. Vodo bodo dovajali iz jezera do elektrarne po velikih ceveh

Morali bodo izvrtati predor v dolžini 11 500 m, da bode dosegli severno pobočje Slivnice. To bo največji predor pri nas. Pri kopanju dolgega rova skozi apnenec bodo najbrž naleteli na votline ali celo podzemeljske jame, saj je tudi ta gora na izrazito kraškem terenu. To jih pa najbrž ne bo posebno oviralo pri delu, če nalete na votline jim to lahko delo celo olajša, v večjih votlinah bi lahko odlagali izkopani material, da bi ga ne bilo treba izvažati.

Centrala pri Borovnici bo sezidana v dolini, ob sotočje soteske Pekla in največje borovniške doline, približno 2.5 km nad Borovnico.

Produkcija bo znašala okrog 110.000 000 KW na leto. Dobili bi veliko elektrarno, ki bi zalagala vso našo pokrajino z električno energijo. V bližini, zlasti v Borovnici in okoliških krajih, kakor seveda tudi v Ljubljani, bi se razvila industrija v večjem obsegu.

Izvedba tega velikega načrta je v zvezi še z nekaterimi precej kočljivimi deli. Predvsem je treba upoštevati, da je dno jezera kraško. Naprej bodo torej morili zapreti vse večje požiralnike, kar ne bo posebno težko. Ne nameravajo jih pa zamašiti z betonom, temveč njihove odprtine podaljšati v obliki jaška nad gladino jezera.

Vsa ta dela pa seveda dandanes ne pomenijo nepremagljivih težav. V tehničnem pogledu je načrt izvedljiv in ga je treba toplo pozdraviti. Izvedljiv bo pa nedvomno prej ali slej tudi v finančnem pogledu. saj je mnogo boljši, čeprav dražji od drugih podobnih načrtov.«

Mi smo veseli, da jim načrti niso uspeli. Pa vi, si predstavljate elektrarno na Cerkniškem jezeru?

Prispevek je bil objavljen v 2. številki glasila Iz tršce, ki izhaja v sklopu projekta LIFE STRŽEN.