GOSTUJOČE PERO: MARUŠA OPEKA

"Nazaj k naravi!" 

Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki je bil letos posebej posvečen zaščiti ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, sem bila ogorčena nad podatki, da se je število kopenskih živali od leta 1970 zmanjšalo kar za 40%. Prav tako naj bi se za 40% zmanjšale populacije morskih živali. V zadnjih štirih desetletjih se je kar za 75% zmanjšalo tudi število živali, ki so vezane na sladkovodne sisteme. Naglo se zmanjšujejo populacije žuželk, ptičev in koral. 

V zadnjih štirih desetletjih se je kar za 75% zmanjšalo tudi število živali, ki so vezane na sladkovodne sisteme. Številne so izginile tudi z območja Cerkniškega jezera.

Industrializacija, promet, krčenje ekosistemov, intenzivno kmetijstvo, izkoriščanje naravnih virov so poglavitni dejavniki, ki biotska prostranstva spreminjajo v degradirana območja. Po nekaterih napovedih, če prepotrebnih političnih ukrepov za zaščito planeta pred človekovo požrešnostjo ne bo, naravi grozi, da bo že v naslednjih desetletjih izgubila še na desetine vrst.

Po nekaterih napovedih, če prepotrebnih političnih ukrepov za zaščito planeta pred človekovo požrešnostjo ne bo, naravi grozi, da bo že v naslednjih desetletjih izgubila še na desetine vrst.

Drama izumiranja pa se ne dogaja le po afriških savanah in tropskih deževnih gozdovih, ampak tudi v domačem gozdu, logu in na travniku za hišo. Populacija navadnih krastač in sekulj je zdesetkana. Pri prečkanju prometno zelo obremenjene ceste med Cerknico in Grahovim sreča ni na njihovi strani. Zaskrbljujoče je dejstvo, da pravega posluha za zaščito dvoživk ni niti s strani pristojnih institucij. Cesta je državna in vsaka sprememba terja veliko napora in birokracije, tako da bo po vsej verjetnosti večina populacije še naprej končala pod avtomobilskimi pnevmatikami namesto na jedilnikih drugih ogroženih vrst, ki bivajo na Cerkniškem. Razmerja v naravi so krhka, že majhna odstopanja pa lahko pomenijo nepopravljivo škodo. 

Razmerja v naravi so krhka, že majhna odstopanja pa lahko pomenijo nepopravljivo škodo. 

To še kako dobro vedo strokovnjaki iz Notranjskega regijskega parka, ki sem jih pred leti še kot študentka v Turistično informacijskem centru z velikim zanimanjem poslušala pri jutranjih debatah. Poleg kave sem srkala tudi znanje, ki so mi ga Tine, Jošt in Irena tako mimogrede predajali. Bolj kot podatki o flori in favni pa so mi v spominu in predvsem v zavesti ostali njihov zanos, entuziazem in predanost naravi.

Bolj kot podatki o flori in favni pa so mi v spominu in predvsem v zavesti ostali njihov zanos, entuziazem in predanost naravi. 

Ker samo iskreni nameni lahko prinesejo uspeh, me ne preseneča, da je Notranjski regijski park z okrepljeno ekipo v zadnjih letih uspel prepričati odločevalce in pridobiti vrsto projektov, za katere si želim, da ne bi povsem podlegli birokratskemu kolesju, pa tudi ne sebičnim interesom ljudi, ampak bi se v skladu z Rousseaujevim načelom vrnili »nazaj k naravi«. 

V Notranjskem regijskem parku si prizadevajo, da bi narava v parku ostala kar se da nedotaknjena

Narava ponuja odgovore, prav tako veliko vedo tudi domačini, zato je pomembno, da si prisluhnemo, izmenjamo znanja, želje in pričakovanja. Potrebno je poenotenje glede skupnih ciljev, da okolje obvarujemo, zaščitimo živali in rastline ter ohranimo visoko kakovost bivanja. Konsenz med deležniki v lokalnem okolju glede teh vrednot ne bi smel biti vprašljiv. 

Narava ponuja odgovore, prav tako veliko vedo tudi domačini, zato je pomembno, da si prisluhnemo, izmenjamo znanja, želje in pričakovanja.

Dejstvo je, da nam projekti lahko pokažejo pot, utreti in prehoditi pa jo moramo ljudje sami – naj nas vodi k smelemu upravljanju, k ohranitvi naravnih danosti, k poljem, gozdovom, potokom polnim življenja in k cestam, ki jih bodo lahko tudi krastače in sekulje varno prečkale. 

Maruša Opeka je že od študentskih let je aktivna na področju kulture, turizma in novinarstva. Odskočno desko za delovanje v lokalnem okolju ji je nudilo delo v turistično informacijskem centru v Cerknici. Iz želje po pestrejšemu kulturnemu in turističnemu dogajanju sta z Rebeko Hren Dragolič ustanovili Zavod Pekarna, ki je z nekaterimi odmevnimi prireditvami pomembno dopolnil koledar dogodkov v občini. Dogajanja pa ne spremlja le kot organizatorka, ampak tudi kot novinarka. Od novembra 2017 je tudi urednica glasila Občine Cerknica Slivniški pogledi.

Fotografije: Ljubo Vukelič