GOSTUJOČE PERO: VIKA ZABUKOVEC - "ZAČETI JE TREBA PRI NAJMANJŠIH"


Naravo imam  rada. Tam se odlično počutim, se sprostim, naužijem lepot... Skratka, v naravi si napolnim baterije.

Narava pa ni nikoli do konca odkrita, raziskana, spoznana. Zanjo si je potrebno vzeti čas, da jo začutiš in spoznaš v vsej njeni lepoti in raznolikosti.

Srečo imam, da delam v takem okolju in in takem poklicu, da to lahko velikokrat združim. Sem vzgojiteljica in delam v vrtcu Cerknica. Naravo imamo na dosegu roke. Otroci pa so vedoželjni, le pokazati in vzpodbuditi jih je treba, zato ljubezen do narave poizkušam prenesti že na najmlajše. 

Otroci takoj začutijo, da imam naravo rada, da se tam dobro počutim, jo čutim in vedno znova odkrivam. Otroci preko odraslih začutijo močno navezanost na vse te lepote, ki jih narava nudi in nam pri tem sledijo. Znajo prisluhniti ptičjemu petju, slediti pisanemu metuljčku, poiskati in opazovati znajo drobne živali, videti najmanjše cvetlice...  Nikoli jim ne zmanjka radovednih vprašanj, na katera nato iščemo skupaj odgovore. Njihovi zadovoljni obrazi mi dajo potrditev, da znajo občutiti in uživati v naravi tudi oni. Preko nas se učijo ceniti vse to in se za to učijo tudi skrbeti,


Za otrokov razvoj so zelo pomembna prva leta njegovega življenja. Ravno v  tem obdobju je potrebno otroku približati okolje v katerem živi in katerega del je. Procese in pojave, ki tam potekajo, jim je treba prikazati na čim bolj razumljiv način.

Včasih smo otroci večino časa preživeli v naravi, plezali smo na drevesa, se kotalili po travi, se skrivali v grmovju, duhali cvetlice, lovili žabe, okušali užitne plodove.. Ob raziskovanju lepot narave smo občutili svobodo, se urili v motoriki, razvijali lastno domišljijo in se socializirali z druženjem s sovrstniki.


Kako je pa danes? Otroci tega skoraj ne poznajo več saj izgubljajo stik z naravo. Prikrajšani so za to čarobnost, saj starši v vsem vidijo nevarnost in jih s tem prikrajšajo za naravno otroštvo. Svobodo jim pustimo v določeni meri vsaj v vrtcu in vzpostavljamo ponoven stik z naravo.  Potrebno jim je dati možnost, da pridejo v stik z naravo, Peljemo jih ven, na travnik, v gozdičke, k potoku. Najmlajši lahko vzljubijo naravo, le ustvariti morajo stik z njo. Edini način je izkušnja med sprehodi, igro, raziskovanjem, plezanjem po drevesih.. Svobodna, nevodena igra v naravi spodbuja zdrav razvoj in domišljijo. V naravi ni znanih obrazcev, ki se jih moramo držati. Poudarek je na pridobivanju izkušenj ter veselju do raziskovanja in odkrivanja. Dati mu moramo le dovolj priložnosti in časa, da opazuje z vsemi čutili, raziskuje, eksperimentira, opisuje, razlaga in postavlja hipoteze po načelu aktivnega učenja.

Otroci se pri raziskovalnih aktivnostih med igro neprisiljeno seznanijo z mnogimi dejstvi in osvajajo številne pojme, kar je bistveno za njihovo kreativnost. To je izkustveno učenje.


Preko otrok pa velikokrat učimo tudi starše. Na sprehodu včasih naberemo različne cvetlice, Te damo potem v vazice in jih opremimo z imeni ter jih razstavimo v garderobi. Starši se ob tem ustavijo, se pogovorijo z otrokom in tako pridobita oba nova znanja.

Moji otroci že zgodaj spoznajo tropotec. V vrtcu je ob igri tudi veliko udarnin in prask. Otroci vedo, da je tropotec zdravilen, znajo ga poiskati in si pomečkan list dajo kot obkladek na bolečo kožo. Bolečina hitro mine, saj otroci verjamejo, da jim pomaga.

V vrtcu pa se včasih opazim tudi  poneumljanje otrok. Že v šoli so nas učili, da ježi jedo jabolka in hruške in to učimo otroke toliko časa, dokler se ne pozanimamo, če je to res ali nam kdo tega ne pove. O tem govori tudi otroška pesmica. Tudi rumen metuljček je bil v vrtcu dolgo časa cekinček namesto citronček, ker tako poje pesmica. Na te stvari dobronamerno opozorim tudi ostale vzgojiteljice.


Premalokrat se  tudi zavedamo, kako pomemben za življenje in obstoj je naš odnos do narave in okolja, v katerem živimo. Zaradi našega nezavedanja in naše neodgovornosti je ekološka katastrofa vedno večja, posledice pa se prenašajo na otroke in prihodnje generacije. Že najmlajše je potrebno seznanjati s tem problemom in jih ozaveščati, kako pomembno je varovati in ohranjati naše okolje, V njih je potrebno razvijati pozitiven odnos do naravnega okolja.

Otroke v vrtcu učimo o varovanju in zaščiti narave, jih spodbujamo, da jo raziskujejo z vsemi svojimi čutili, jo doživijo in vzljubijo. Želimo, da bi jo znali ceniti in spoštovati in ji ne škodovati. S svojim lastnim ravnanjem in lastno odgovornostjo vplivamo k izboljšanju odnosa do narave in jo s tem na nek način ščitimo in  varujemo. V vrtcu menimo, da je takšno ozaveščanje zelo pomembno in danes nujno potrebno, da bi lahko ohranili nekakšne primerne pogoje za življenje naslednjih generacij.

Zato je treba s tem začeti že pri najmlajših! 









Vika Zabukovec je vzgojiteljica že 37 let. 
Veliko prostega časa preživi v naravi in tam zelo uživa. Ljubezen do narave želi prenesti tudi na najmlajše.

Komentarji

Priljubljene objave