HIŠNO PERO: JOŠT STERGARŠEK: Še en dokaz, da je Notranjski regijski park nekaj izjemnega

HIŠNO PERO: JOŠT STERGARŠEK: Še en dokaz, da je Notranjski regijski park nekaj izjemnega

 

Kukavičevke so družina rastlin, ki jo vsi poznamo. Po domače jim pravimo orhideje. Pa veste, da uspevajo tudi v naših krajih? Da. Če jih želite videti, vam ni treba v rastlinjak ali daljne tropske kraje. Res pa je, da gre za precej zahtevne rastline, ki jih ne bomo našli kar povsod.

Trizoba kukavica

Za razliko od eksotičnih, tropskih vrst orhidej, ki v glavnem uspevajo epifitsko – pritrjene na veje starodavnih dreves v deževnih tropskih gozdovih - so naše orhideje talne. Poleg tega, da so privlačne in fotogenične, so tudi izjemno dobre pokazateljice ohranjenosti narave. Uspevajo namreč le v zdravih, naravnih tleh, v katerih je razvita pestra združba talnih organizmov.

Fuchsova prstasta kukavica

Kukavičevke vse življenje preživijo v sožitju z nekaterimi vrstami gliv; pomislite, brez njih niti vzkliti ne morejo! Drobcena semena orhidej so brez zalog hrane, zato vzklijejo le tista, ki padejo na hifo glive (hifa - nitasto telo gliv). Ta kalčku orhideje sprva posreduje snovi, potrebne za rast in razvoj, ko rastlinica ozeleni in začne v fotosintezi sama proizvajati ogljikove hidrate in druge snovi, pa lahko začne glivi vračati. Zaradi te simbioze sta tako orhideja kot gliva bolj uspešni, vendar se zgodba tu šele začne.

 Vsakršno gnojenje z mineralnimi gnojili ali gnojnico za orhideje pomeni smrt. S tem pa konec celotnega travniškega ekosistema v njegovi najlepši, najbolj barviti in vrstno gledano najbolj pisani obliki. Tako spremenjen travnik po prenehanju takega načina gnojenja in ob rednem vzdrževanju s košnjo potrebuje nekaj desetletij, da se vrne v obliko, ki jo ljubitelji narave tako občudujemo.

Čebeljeliko mačje uho

Tak vrstno pester travnik je dom tem organizmom, poleg tega je območje, kjer lahko človek z ekstenzivnim načinom živinoreje dobi najbolj kakovostno hrano, ne nazadnje pa obiskovalcu z zaposlitvijo vseh čutov nudi svojevrstno sprostitev in je zdravilo za bolezni modernega časa, kot so izgorelost in podobne težave, povezane s stresom in primanjkovanjem gibanja.

Pikastocvetna kukavica

Travniške vrste orhidej, ki poleg zdravih tal potrebujejo še ustrezno gospodarjenje, so zato ene najbolj ogroženih rastlin pri nas in sploh v vsej Evropi. Gozdnim vrstam pri nas bolje kaže že zaradi dejstva, da večji del naše dežele pokrivajo gozdovi.

Ključ do ohranjene narave in zdravega okolja in s tem do lepše prihodnosti človeka je torej v ekstenzivnem oziroma naravi prijaznem, trajnostnem gospodarjenju, ki zemlje ne izžema, ampak upošteva njene procese in cikle. Na z naravo usklajen odnos gospodarja pa nezmotljivo kaže prisotnost nekaterih organizmov, na primer orhidej, na njegovih zemljiščih.

Škrlatno rdeča kukavica

Da je Notranjski regijski park res nekaj izjemnega kaže tudi pestrost orhidej, ki tu uspevajo. Za Slovenijo navajajo 79 vrst in podvrst, na območju Notranjskega parka pa smo jih našli 40! Vse to po zaslugi ustreznega gospodarjenja s parkovnimi zemljišči. 

Da jih boste na svojem naslednjem sprehodu prepoznali, je tu nekaj fotografij. ČČeprav je večina orhidej s cvetenjem že zaključila, lahko še vedno ujamete katero od gozdnih vrst, sploh najpoznejša med vsemi, zavita škrbica, pa bo na suhih travnikih svoje drobcene cvetke na ogled postavila šele čez kak mesec.

Verjemite, da so orhideje najlepše v naravi, zato jih opazujmo pri njih doma. Poleg tega so tudi edina družina naših rastlin, ki je v celoti zavarovana, torej je vse vrste prepovedano odnašati ali prenašati iz narave.

Dvolistni vimenjak

Jošt Stergaršek je nepogrešljiv del ekipe Notranjskega regijskega parka. Biolog po izobrazbi in srcu, ribič, raziskovalec narave, sanjač, dober poznavalec flore in favne Cerkniškega jezera, ljubiteljski fotograf, ki mu v objektiv pogoste uspe ujeti kaj, kar očesu ostane skrito.

Avtorja fotografij sta Jošt Stergaršek in Tine Schein.