GOSTUJOČE PERO: PRIMOŽ KMECL: Znotraj raj, zunaj pa puščava

Mislil sem, da o pticah na Cerkniškem jezeru vem že vse. Ne bi se mogel bolj motiti. Popisi, ki smo jih na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic kot partnerji projekta LIFE Stržen opravili v letih 2018 in 2019, so razodeli marsikaj. Še posebej zanimivi so bili rezultati transektnega popisa (popis po vnaprej začrtani poti), ki sta ga opravila naša kolega Alen in Matej. Skupno sta ob štetju ptic prehodila 72 kilometrov, po dolgem in počez na jezeru. Ko smo zadevo vrgli na papir, so bili rezultati presenetljivi. Nekaj vrst ptic je bilo resnično številčnih in za marsikatero smo morali popravljati pravkar na sveže izračunane populacije v nacionalnem Atlasu ptic.

Gnezdo liske. Foto: Primož Kmecl. 

Kostanjevka. Foto Alen Ploj.

Recimo za bičjo trstnico. Z enostavno ekstrapolacijo rezultatov popisa pridemo do minimalnega števila skoraj 1800 gnezdečih parov na jezeru, kar je skoraj še enkrat več, kot je znašala ocena v novem nacionalnem atlasu za celotno slovensko populacijo. Pri mokožu je razkorak sicer manjši, a jih je kljub temu na jezeru precej več, kot smo mislili doslej. Skupno 480 repaljščic, ki gnezdijo na jezeru pa verjetno že lahko obravnavamo kot nacionalni zaklad. Za nameček lahko dodamo še 1100 parov rumenih pastiric, 350 parov trstnih strnadov, 350 parov rakarjev, spisek pa se še kar nadaljuje, vse do denimo 45 parov škrlatcev in 20 parov trstnih cvrčalcev.

Mokož. Foto Alen Ploj.

Pa s tem presenečenj še ni bilo konec, če jim dodamo še ostala odkritja zadnjih let. V nočnih popisih se nam je razodelo, da na jezeru gnezdi nekaj parov pritlikave tukalice, ki je do sedaj veljala celo za redko vrsto za vso Slovenijo. Resnici na ljubo je vrsta sicer v Evropi v vzponu, a je presenečenje vseeno bilo veliko. Vsako zgodnjo pomlad in pozno jeseni jezero preletavajo (in se na njem ustavljajo) tudi do zdaj nepojmljive jate stotine žerjavov. Dobro se še spomnim, kakšna senzacija sta bila prva opažena žerjava nad Cerkniškim jezerom pred skoraj tridesetimi leti.

Žerjavi nad Cerkniškim jezerom. Foto: Tine Schein.

Poseben odstavek si zasluži kosec. Na jezeru je populacija stabilna, lani (2019) smo zabeležili rekordno visoko število. To je dobro ogledalo, ki deluje na več strani. Po eni strani priča o dobrem delu Notranjskega regijskega parka in (vsaj delno) delujočih kmetijskih ukrepih. Po drugi je seveda narava poskrbela, da se obsežnih jezerskih površin zaradi periodičnih poplav ne da intenzivirati brez obsežnih tehničnih ukrepov, ki so na meji mogočega. Kdo se bo morda še spomnil miniranja (in zalivanja z betonom). Ogledalo pa sega seveda še dlje. Ne tako daleč nazaj je denimo Ljubljansko barje imelo precej večje število koscev in ostalih travniških ptic. Vzrok za upad je naglo intenziviranje kmetijstva, predvsem po vstopu v Evropsko unijo. Naglo izginjajo ekstenzivni, pozno košeni travniki ter ostale strukture kmetijske krajine, ki dajejo zatočišče in omogočajo gnezditev pticam: mejice, travnati pasovi, osamelci in obrežna vegetacija.

Kosec med nočnim preštevanjem te ptice, ki živi v visoki travinji. Foto: Tomaž Jančar

Končal bom z bobnarico, ki je simbol projekta LIFE Stržen, v katerem DOPPS sodeluje z Notranjskim parkom, in tudi vrsta, ki se jo z ukrepi v projektu skuša varovati pred izginotjem. Prav tako nas opominja na več stvari. Tudi trstičje, kjer živi, je na jezeru kot habitat še dobro ohranjeno, a je marsikje drugod ogroženo zaradi drugih interesov, osuševanja, reguliranja voda, izkopov materiala. 

Bobnarica, ptica, ki jo je skorajda nemogoče ugledati, med trstičjem ob Cerkniškem jezeru. Foto Anton Gerbec.

Na našem društvu upravljamo s tremi rezervati – Ormoškimi lagunami, Iškim morostom in Škocjanskim zatokom. Ko popisujemo ptice v rezervatih (in verjetno to velja tudi za ostala zavarovana območja), je razlika med znotraj in zunaj čedalje bolj očitna. Znotraj rezervatov – diverzitetni raj in sonaravno upravljanje, zunaj – puščava.

Primož Kmecl, avtor bloga. Foto: osebni arhiv.

Dr. Primož Kmecl je že več kot 14 let zaposlen na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic, in sicer kot varstveni ornitolog. Med njegovimi nalogami so koordiniranje monitoringa za določitev Slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine, strokovne študije, priprava in izvajanje projektov, terensko ornitološko delo.