HIŠNO PERO: VALENTIN SCHEIN: Ker jezero sedem let ni odteklo

Še zadnje priprave besedil stečejo in informacijske table na številnih, še praznih lesenih stebričkih po parku bodo nameščene. Tudi na kocke ob urejeni poti, ki vodi do jame Skadulce, kjer seveda ne bo šlo brez omembe in citatov Franca Antona Steinberga, človeka mnogih poklicev iz 18. stoletja. 

Lepo urejeno območje ob jami Suhadolici, kjer bodo stale info kocke. Foto Jošt Stergaršek

Info kocke z zanimivimi informacijami na vsaki strani bodo stale ob Skadulci.

Steinberg se je celo spustil v notranjost estavele Suhadolica, po domače Skadulce. O svojem spustu je zapisal: »/…/ ta vodna cev na mnogih krajih visoka samo pet čevljev in v njej od zgoraj navzdol visijo okamenele sveče. Tako smo morali mukotrpno, čisto skrčeni in ukrivljeni, na nekaterih mestih pa celo ritensko kakor raki, po vseh štirih lesti dol. Pri mojih letih me je vstop in izstop iz te jame zelo utrudil /…/« (STEINBERG, Franz Anton von. Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru).

Slika prikazuje Steinbergovo upodobitev Skadulce. Na istem odtisu bakroreza je prikazal vhod v jamo ter prerez jamskega rova, ki se iz notranjosti hriba spušča v dvorano na dnu nedaleč od vhoda. Zapisal je, da je votlina pod razbrazdano trdo skalo, ki jo je morala skozi nešteta leta postopoma izprati deroča voda.

Izjemno zanimiv Cerkničan (sicer rojen na Pivškem) je živel med leti 1684 in 1765 in je drugi v zgodovini (prvi je bil J.V. Valvasor) napisal podrobno poročilo o Cerkniškem jezeru. K temu ga je navdihnil izjemen pojav, ko jezero polnih sedem let - od 1707 do 1714 - ni odteklo. Tako si je začel sistematično zapisovati vse jezerske pojave, marsikaterega je tudi naslikal in v bakroreze ovekovečil življenje ter običaje ob jezeru. Svoja opažanja je kasneje popisal v knjigi, imenovani Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru. Kar 235 strani obsegajoče in s 34. bakrorezi ilustrirano poročilo je bilo skoraj 70 let po Valvasorju prvo obsežnejše delo, posvečeno izključno temu kraškemu fenomenu. Izdeloval je tudi zemljevide tega območja, saj se je ukvarjal tudi s kartografijo.

Franc Anton Steinburg, portret

Vsestranski Steinberg, ki je bil plemiškega rodu, sin graščaka Wolfa (Volka) Ernesta, je pri 28-ih letih postal cesarsko kraljevi komisar za rudnike, gozdove in ceste na Kranjskem (oziroma Notranjskem). Takrat je že živel v Cerknici. Šest let kasneje pa je bil imenovan za deželnega komisarja za oskrbovanje in popravilo cest na Notranjskem. V času svojega službovanja pri cesarju je napisal svoje najobsežnejše delo, Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru. Pri pisanju mu je kot okviren zgled služila Slava vojvodine Kranjske, čeprav je v opisovanju jezera in okolice Steinberg veliko bolj izčrpen kot Valvasor. Slednjega je Steniberg tudi pokritiziral. V tem odlomku, denimo:

»/…/ kajti v jami nisem našel niti sledu za racami ali liskami… Morebiti mu je ribič Roženta dejal, da ta jama izmetava tovrstno perutnino; gospod avtor pa je to bržčas sprejel kot resnico in to spravil v tisk. Imajo pa ribiči na tem jezeru navado, da tujcu često prodajo tisto, kar si domišljajo /…/«

Lov na labode. Avtor: Steinberg.

Njegovo Poročilo obsega uvodni hvalospev, posvetilo pokrovitelju, nato pa opis lege in okolice jezera, okoliških cerkva, jezerskih dotokov, odtočnih jam, natekanja in odtekanja, naraščanja jezera ter obsega in globine. Nadalje opisuje lov in ribolov na jezeru v vseh štirih letnih časih, nekdanje in tedanje graščinske pravice pri tem ter tudi lov na polhe. Popiše prazno in suho jezersko dno, bruhalnika Vranjo jamo in Suhadolico, močvirja, ki ne presahnejo, opiše Malo in Veliko Bobnarico, votline pri Malenskem dolu, planinski Mali grad in Predjamo, jamo Pijavice. Svoje poročilo sklene z nekaterimi navedki iz svojega življenja. Monografija je rezultat Steinbergovega sistematičnega dolgoletnega dela, a tudi pri njem je nekaj nedoslednosti, ki se jim avtor ni mogel zavestno izogniti. 

Vranja jama, avtor Steinberg.

Poleg podrobnega opisa Cerkniškega jezera nam Steinberg v svojem delu zaupa, da ga je leta 1705 v Postojni obiskal »neki Anglež«, da bi si ogledal deželo Kranjsko in notranja avstrijska morska pristanišča, in si ogledal tudi Cerkniško jezero. Zapiše, da je takrat dobil priložnost, da je sam z njim v Postojni tudi govoril. Pogovor med njima je tekel tudi o tem, kako bi se dalo Cerkniško jezero prav prikladno povezati s plovno potjo reke Ljubljanice in morjem pri Trstu. Načina, na katerega bi se to udejanjilo, pa mu ta skrivnostni Anglež ni bil sposoben pokazati.

Podzemsko pretakanje in polnjenje jezera. Bakrorez, avtor Steinberg.

In kdo je bil ta skrivnostni Anglež, ki je obiskal Postojno in se s Steinbergom pogovarjal o plovnem kanalu med Ljubljanico in Trstom? V Idrijskih razgledih iz leta 2013 nam Stanislav Južnič razkrije tudi to skrivnost. Na obisku v Postojni je bil Edmund Halley, ki je bil na tajnem odposlanstvu angleške kraljice Ane in prav zaradi tajnosti ga Steinberg v svojem delu ne imenuje z imenom. 

Nadzor ribolova na Cerkniškem jezeru. Avtor: Steinberg

Stotnik Edmund Halley je bil med leti 1701 in 1705 na posebni tajni odpravi na ozemlju Habsburške monarhije. V tem času je večkrat obiskal  Ljubljano, Trst, Reko in druge kraje. Njegova naloga je bila oceniti predvsem obalo in obalno infrastrukturo ter cestno povezavo jadranske obale z notranjostjo, predvsem za vojaške namene. Halley, ki je bil na tajni vojaški misiji, je načrtoval izkrcanje angleške vojske v Bakarcu pri Reki med špansko nasledstveno vojno, a je nato Anglija leta 1706 raje zasedla Gibraltar. Verjetno pa je bila tajna misija namenjena tudi ogledu terena za možne boje s Turškim cesarstvom na Balkanu.

Ribolov poleti. Avtor: Steinberg

Kot zanimivost naj navedem, da je Valvasor (Franc A. Steinberg je bil star 9 let, ko je Valvasor umrl) v svoji znameniti Slavi vojvodine Kranjske omenjal njegove prednike. Zapisal je, da so v 17. stoletju Steinbergi v okolici Pivke sezidali graščino in jo po svojem priimku imenovali Steinberg, med domačini gre za grad, danes znan kot grad Kalec. Prav na tem gradu se je Franc Anton Steinberg rodil na god Sv. Simona, 28 oktobra 1684. Od nekdanjega grajskega poslopja je danes ohranjen le še okrogli grajski stolp. 

Grad Kalec danes. Foto: Wikipedia

Grad Kalec na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679.

Leta 1787, ko je bil Steinberg star tri leta, je njegov oče Wolf Ernest Steinberg graščino na Kalcu prodal. Družina se je preselila na Pristavo na Marofu pri Cerknici, imenovano tudi pristava Marije Magdalene, po danes že porušeni cerkvici Sv. Marije Magdalene. Ta je stala le nekaj korakov nad izvirom z istim imenom. Na nekdanjo cerkvico danes spominja le ledinsko ime in njen skoraj nevidni tloris na robu slivniškega pobočja, tik nad izvirom in današnjo cesto. 

Naslovna stran Steinbergovega Temeljitega poročila

Leta 1703 se je poročil s Cerkničanko Marijo Ivano Cecilijo Logar, s katero je imel 9 otrok, pet sinov in štiri hčerke. Do leta 1720 so živeli v Cerknici, potem pa so se preselili v Ljubljano, v današnjo stavbo na Salendrovi ulici 6, ki se še danes imenuje Steinbergova hiša. Nikjer v Sloveniji pa ni po njem poimenovana nobena ulica, ne trg in ne ustanova.

Steinbergova hiša v Ljubljani

Steinberg je dolga leta služboval tudi v Idriji, kot upravitelj rudnika živega srebra, in sicer vse do leta 1747, ko se je, star 62 let, zaradi zdravstvenih težav upokojil. Po upokojitvi se je spet posvetil raziskovanju Cerkniškega jezera. Umrl je 7.2 1765 v Ljubljani, pokopan je na nekdanjem ljubljanskem Šentjakobskem pokopališču v Ljubljani (na tem mestu sta danes Vodnikov trg in tržnica). 

Odlomek iz filma o Steinbergu, avtorica Magda Lapajne, 2019, RTV Slovenija.

Steinbergova knjiga, Temeljito poročilo, je bila prevedena v slovenski jezik ob njegovi 250 letnici smrti. Leta 2015 jo je izdala Knjižnica Jožeta Udoviča iz Cerknice. Uredništvo Dokumentarnega programa RTV Slovenija pa je lani o njem posnela in predvajala izčrpen igrani film.        

Avtor bloga Valentin Schein. Foto Tine Šubic

Valentin Schein, strokovni sodelavec in svetovalec direktorja v Notranjskem regijskem parku je po izobrazbi arheolog in obenem odličen poznavalec zgodovine ter predhistoričnih naselbin na Notranjskem. Pozna tudi vsak kilometer, vsak kamen in vsak bunker ob Rapalski meji, o čemer rad in pogosto prireja zanimiva predavanja. Je izjemen ljubiteljski fotograf, ki večino juter, popoldnevov in večerov v letu preživi pogreznjen v čudovito naravo Notranjskega parka, s fotoaparatom (ne s telefonom!) v roki. Najlepše fotografije, ki jih objavimo, so ponavadi rezultat njegovega potrpežljivega, večurnega ždenja v kakem grmu, sploh ko gre za ptice. Strasten zbiratelj starih zemljevidov, ki vsebujejo Cerkniško jezero. V Parku je neusahljiv vir znanja, zanimivih informacij ter zabavnih zgodb in anekdot.