GOSTUJOČE PERO: LILI MAHNE: KROG NOTRANJSKEGA PARKA

Opisala bom svojo pot pri nastajanju Notranjskega parka. Hkrati z mano je delovalo veliko posameznikov in skupin, ki so prav tako pomembno prispevali k njegovemu nastanku. 

 

V prepričanju, da je narava Notranjskega parka neprecenljiva in edinstvena, zato jo moramo čuvati, smo si vsi enaki - tako zaposleni v Notranjskem parku in na občini kot vsak prebivalec občine Cerknica posebej. Foto: Eva Kobe

Mineva že 35 let, odkar sem se srečala z idejo, da si Cerkniško jezero z okolico zasluži posebno varstvo po načelih ohranjanja narave. Takrat sem delala kot načrtovalka prostora. Za občino Cerknica sem pripravljala prostorski načrt, kjer sem spoznala, da obstaja več različnih interesov glede tega. V tistih časih naravovarstveni interesi niso imeli veliko možnosti. Videti je bilo, kot da je že vse dogovorjeno in nikomur ni bilo dovoljeno, da povzdigne glas nad namero za stalno ojezeritev jezera. Na Ministrstvu za kulturo in na Ministrstvu za okolje sem spoznala zagovornike ideje o parku, dali so mi veliko dobrih nasvetov, kako v prostorskem načrtu oblikovati izhodišča za pridobitev statusa naravnega parka. 

Danes Lili ustvarja dobrote iz divje hrane. Foto: NRP

Počasi so se tudi v Cerknici začeli zbirati podporniki za park in zaščito območja tukajšnje posebne narave. Po osamosvojitvi Slovenije pa nas je bilo že več. Zavedati smo se začeli, da ni dovolj, da o tem samo govorimo in pišemo, potrebno se je bilo organizirati in tudi javno izpostaviti. Zapustila sem staro službo in postala koordinatorica – kar je pomenilo soustanoviteljica nevladne organizacije in njena vodja. Imela sem veliko podpornikov, mnogi med njimi so želeli delati, vendar se niso želeli izpostavljati. Naš cilj je bil pokazati širši javnosti, da je park dobra ideja in narediti kakršne koli prve konkretne korake na tej poti.

Začela sem iskati dobre prakse doma in v tujini. Takrat je že deloval Triglavski narodni park in njihova prva direktorica nam je dala veliko uporabni napotkov, kje lahko v praksi vidimo, kako res delujejo parki. Najbolj se spominjam parka Snowdonija v Angliji – urejena parkovna infrastruktura, veliko obiskovalcev, zanimiva ponudba turizma, rekreacije, izobraževanja in predvsem veliko sodelovanja med domačini in parkovno upravo. Na naše vprašanje, koliko časa so rabili, da so to dosegli, so nam odgovorili – 60 let. Zdelo se nam je zelo veliko časa in pri sebi smo si mislili, da bo pri nas to zagotovo šlo hitreje. Vendar smo se ušteli – imeli so prav.

V angleškem naravnem parku Snowdonia so potrebovali 60 let, da so začeli uspešno sodelovati z domačini in delovati kot eno. Foto: Wikimedia Commons (Mike Peel)

 

Za nove ideje v novi Sloveniji ni bilo težko pridobiti začetnih sredstev, težje je bilo narediti prve konkretne korake. Ustanovili smo TIC - Turistično informacijski center – lep prostor v središču Cerknice, pripravili prve turistične pakete in jih predstavili na turističnem sejmu. Že prvo leto je prišlo veliko organiziranih skupin – želeli so obiskati čim več zanimivosti, najeti vodiča, kaj dobrega pojesti. Spoznala sem, da kot kraj nismo dovolj dobro organizirani za toliko povpraševanja. Potrebno je bilo poslovati kot prava turistična agencija na globalnem turističnem trgu. Potrebno je bilo vzpostaviti podjetniško poslovanje ponudnikov in zagotoviti ustrezno logistiko in kakovost. Veliko malih znanj, ki do takrat niso bila potrebna. Vključila sem se v mrežo centrov za pospeševanje podjetništva na podeželju, poiskala mlade, ki so se vključili v novo delovanje, predvsem preko programov javnih del, in kasneje tudi preko drugih razvojnih projektov. Za takšno delo še ni bilo rednega financiranja. Hkrati pa je občina Cerknica ustanovila Notranjski park (leta 2002), kar pomeni, da so se svetniki strinjali, da je varovanje narave tudi strateška razvojna prednost naše občine. Sčasoma je začela delovati uprava parka, ki je imela za svoje delo tudi javna sredstva. 

Lili med pripravo divje hrane. Foto: Eva Kobe

Zame pa je bil izziv vprašanje, kako naj se preživljajo ljudje, ki živijo v parku, kakšne proizvode in storitve naj razvijajo. Našla sem idejo o interpretaciji naravne in kulturne dediščine – to je storitev, ki omogoča, da domačini naravno in kulturno dediščino pretvorijo v zanimiva doživetja za obiskovalce. Povezala sem se s pobudniki te ideje in leta 2009 smo v Sloveniji ustanovili mednarodno organizacijo Interpret Evrope, ki danes nudi znanja in veščine, kako to dejavnost izvajati konkretno v praksi. Ponosna sem, da jo vodi Helena Vičič – Cerkničanka.

Pred petimi leti se mi je ponudila priložnost, da tudi sama konkretno preizkusim, kako je biti ponudnik v Notranjskem parku. Zaposlila sem se kot kmetica – promotorka lokalne samooskrbe na družinski kmetiji. Registrirala sem več različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki mi omogočajo prodajo interpretacije divje hrane in kulinarične dediščine. Sedaj gledam na park čisto z druge perspektive:

• omogoča mi, da svoje izdelke in storitve ponudim na njihovih dogodkih
• če dogodke organiziram sama, potem lahko poudarim, da obiskovalci prihajajo v zavarovano območje in to v njihovih očeh pomeni bolj dragoceno in varovano območje, kot drugod
• če želim kot kmetija prijaviti projekt, kjer je vključenost v območje parka bolje ocenjena, potem dobim tudi podporno pismo parka in tudi razvojno sodelovanje pri izvajanju 
• osebje v parku je zadolženo za različna področja in vedno lahko sodelujem z njimi
• parkovna infrastruktura (table, razgledne ploščadi, TIC, parkirišče, gradiva,…) so na razpolago in lahko kadarkoli pripomore, da so moje storitve za obiskovalce bolj kakovostne in raznovrstne 
• lahko se povezujem z drugimi ponudniki in vodniki, ki so vedno bolje organizirani.

Moja izkušnja je, da park ni končni cilj, ampak je pot. Ko se odločiš, da boš šel po njej, sigurno ne bo šlo vse kot po maslu, velikokrat se moraš učiti iz lastnih napak. Imela sem priložnost soustvarjati park na strateški in na ponudbeni ravni, zato se zavedam, da je pri sodelovanju veliko omejitev, ki segajo tudi na področje nezavednega v nas samih.

Obisk treh švedskih turističnih agentk leta 2010, ki so raziskovale, kam bi vozile svoje goste v Sloveniji – posnele so fotografijo pri kozmogramih ob Cerkniškem jezeru in preoblikovale turistični slogan Slovenije v zanimivo sporočilo. Foto: Lili Mahne

Spominjam se izkušnje ministra za okolje iz Nove Zelandije, ki je dejal, da so se mu domačini šele čez 30 let prišli zahvaliti, da je razglasil naravni park. Namreč, šele po toliko letih so bile vidne prve konkretne koristi za domačine.

 

Lili Mahne je mojstrica ustvarjanja jedi iz divje hrane, ki jo nabere na območju tukajšnje čudovite narave. Na svoji domači kmetiji ima tudi učilnico za kulinarično dediščino, v vasici Javorje v Velikih Laščah pa kmetijske površine z nasadom orehov. Na kmetiji razvijajo programske vsebine, ki so povezane s slovensko kulinarično dediščino, divjo hrano in ohranjanjem kulturne krajine. Sodeluje tudi z  Notranjskim parkom - za udeležence tematskih vikendov pripravlja okusne naravne malice.