HIŠNO PERO: BARBARA BOLTA SKABERNE: Komu sveti javna razsvetljava?

Astronomi so bili prvi, ki so začeli opozarjati na problem svetlobnega onesnaženja. Morda porečete: »Pa kaj, če astronomi ne morejo opravljati svojega dela.«. Pa ni tako preprosto.

Na problem so kmalu začeli opozarjati tudi biologi, naravovarstveniki, okoljevarstveniki in zdravniki. Seveda svetlobo potrebujemo, a svetlobna obremenitev okolja lahko povzroča za človeka motečo osvetljenost, zaradi bleščanja ogroža varnost v prometu, zdravstvene težave, zaradi sevanja proti nebu pa vnaša motnje v selitvene poti ptic ter nočno življenje žuželk in drugih živali. Da stroškov za električno energijo, ki se porabi za prekomerno osvetljevanje,  niti ne omenjamo.

Tole pisanje je precej obširno, a vas vabim, da vztrajate do konca, kjer navajam tudi nekaj podatkov za občino Cerknica.

Svetlost neba nad Evropo

Svetlobno onesnaženje povzroča umetna svetloba, ki uhaja neposredno v nebo ali pa se odbija od tal. S tem se povečuje naravna osvetljenost okolja. Glavni povzročitelj svetlobnega onesnaževanja je javna razsvetljava, v zadnjih letih pa narašča tudi razsvetljava fasad in svetlobnih reklamnih panojev. Prepogosto osvetljujemo tudi ceste in križišča, kjer skoraj ni prometa. Raven svetlobnega onesnaženja se je v drugi polovici 20. stoletja povečevala za približno 20 % letno. Danes več kot 80 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot 99 odstotkov ljudi, ki prebivajo v Evropi, živi pod svetlobno onesnaženim nebom.

Nočna svetlost neba nad Slovenijo (levo); slovenske luči ponoči (desno).

 

Vpliv umetne svetlobe na ljudi in živali 

 

Živa bitja smo se skozi evolucijo prilagodila ritmičnemu menjavanju svetlobe in teme. Javna razsvetljava cest in ulic, pa tudi svetlobni panoji, pogosto svetijo v spalnice in motijo ljudi pri nočnem počitku. Naravni bioritem dneva in noči je izredno pomemben za človekovo zdravje. Izpostavljenost svetlobi med spancem prekine tvorbo melatonina, hormona spanja. Težave predstavlja tudi večizmensko delo (medicinsko osebje ali pa osebje na letalih). Osebe, ki so več kot desetletje izpostavljene takemu delu imajo porušen svetlobni ritem, kar lahko privede do resnih obolenj. Poznana je korelacija z rakom dojke, rakom prostate in rakom na debelem črevesju.  

 

Umetna svetloba ponoči pa prizadene tudi dnevno in nočno aktivne živali: spremeni dnevno-nočni ritem, podira ravnovesja med plenilci in plenom, moti živali na selitvenih poteh. Še posebej so ogrožene nočno aktivne živali - takih je 30 % vseh vretenčarjev in več kot 60 % nevretenčarjev. Živali, ki se orientirajo po nebesnih telesih, viri svetlobe zmedejo pri orientaciji. Tiste, ki jih svetloba privlači, se v velikem številu zbirajo ob svetilkah, kjer so bistveno bolj izpostavljene plenilcem. Živali, ujete v snop svetlobe, se izčrpajo, zmanjkuje jim časa za prehranjevanje, razmnoževanje in selitve. Živalim, ki se svetlobi izogibajo, se zmanjšuje njihovo življenjsko okolje, saj je danes osvetljen velik del zemeljske površine.

Zakonska ureditev področja svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji

 

V Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/2007) je poleg ostalih omejitev določeno tudi, da mora razsvetljava javne infrastrukture svetiti proti tlom oz. da se svetloba ne sme širi nad vodoravnico. Izjema so le kulturni spomeniki, ki so lahko osvetljeni od spodaj navzgor.

Snopi svetlobe, ki mimo zvonika manjše podeželske cerkve osvetljujejo nebo (foto: Andrej Mohar)

 

Naravovarstven problem predstavlja tudi osvetljevanja objektov kulturne dediščine

Slovenija je znana po številnih cerkvah. Po podatkih Slovenske škofovske konference je samo katoliških cerkva v Sloveniji 2864. Več kot polovica cerkva je osvetljenih, večinoma od spodaj navzgor. Tako lahko mimo objekta v nebo in okolico uhaja tudi več kot 80 % svetlobe in nebo nad njimi dobesedno žari. Poseben problem predstavlja osvetlitev cerkva, ki stojijo izven naselij, v naravnem okolju, kjer je vrstna pestrost še dokaj dobro ohranjena. Zato je vpliv svetlobnega onesnaženja na teh območjih toliko večji.

 

Naravi prijaznejša razsvetljava cerkva in ostalih kulturnih spomenikov 

Skupina slovenskih strokovnjakov se je v okviru projekta LIFE + »Življenje ponoči« (2009 - 2014) namenila poiskati tehnično rešitev za naravi bolj prijazno in energetsko učinkovitejše osvetljevanje cerkva, ki bo prispevala k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in izboljšanju razmer za nočne živali. Biologi so se osredotočili na preučevanje vplivov različnih tipov osvetlitve na nočne metulje in netopirje. Cerkve kot raziskovalne objekte so izbrali tudi zato, ker si nekatere vrste netopirjev poleti najdejo zatočišča na cerkvenih podstrešjih in zvonikih.

Strokovnjaki iz društva Temno nebo Slovenije so v projektu razvili prirejeno svetilko z manjšo močjo, brez modre in UV svetlobe, opremljeno z masko/zaslonko, ki osvetljuje le fasado cerkve. V raziskavi so dokazali, da je takšna svetilka bolj prijazna do nočno aktivnih živali.

 

Naravi prijaznejša svetilka (levo), ki omogoča senčenje preletnih odprtin za netopirje na zvoniku in nad vrati cerkve (desno)

 

Mnogi netopirji so v toplih delih leta pogosti prebivalci cerkva, kjer imajo tudi porodniške kolonije, v katerih samice kotijo in vzrejajo mladiče. Ko pada mrak se odpravijo na nočni lov. Svetilke, ki močno osvetljujejo njihova zatočišča, jih zmedejo. Zaradi navidezno daljšega dne se lahko kasneje odpravijo na lov, s tem pa zamudijo večerni vrh aktivnosti žuželk, s katerimi se hranijo. Krajši pa je tudi čas, ki ga imajo na voljo za prehranjevanje. In to lahko vpliva tudi na rast in preživetje mladičev.

 

Slika 5: Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) (foto: Simon Zidar)

 

Preizkus v okviru projekta je pokazal, da so netopirji ob prilagojeni osvetlitvi izletavali prej in se tako pravočasno odpravili na lov. Ulično svetlobo so jim namreč zasenčili.

Nočni metulji so na umetno svetlobo še posebej občutljivi, saj vpliva na njihovo orientacijo. Okoli svetilk lahko krožijo brez konca. Nekatere žuželke tako zaradi izčrpanosti obnemorejo (se ne prehranjujejo in ne razmnožujejo), druge se ujamejo v svetilke ali pa se scvrejo v bližini močne sijalke. To negativno vpliva na velikost naslednjih generacij. Izginjanje metuljev ne pomeni le manj hrane za žužkojede živali, kot so netopirji, ptice in dvoživke, nočni metulji so tudi pomembni opraševalci, takoj za čebelami, zato so nepogrešljivi v kmetijstvu in s tem ključni za preživetje človeka.  

 

Slika 6: Hromi volnoritec (Eriogaster catax) (foto: Barbara Zakšek)

Projekt Življenje ponoči je sicer res ponudil omilitev problema, a zavedati se moramo, da je osvetljevanje z naravi pri­jaznejšimi svetilkami še vedno le kompromis in da je za varstvo ogroženih vrst nedvomno najboljša nična osvetlitev. V primeru, ko se osvetlitvi (četudi prilagojeni) res ni mogoče izogniti, pa je smiselno razsvetljavo ugašati po 22. ali 23. uri.

Občina Cerknica in svetlobno onesnaževanje

Občina Cerknica je bila ena prvih občin, ki je sledila zakonodaji o omejitvah svetlobnega onesnaževanja na področju javne razsvetljave.

 Slika 7: Tako je bilo videti zvezdno nebo nad Cerknico leta 2011 (foto: Andrej Mohar)

Ker nimamo nočne fotografije Cerknice danes, sem predstavnika podjetja Euromix, ki je v projektu Življenje ponoči razvil prilagojeno svetilko in jo tudi trži, vprašala, kako bi izgledal pogled iz Slivnice danes. Povedal je, da bi bil sij svetlobe javne razsvetljave precej manjši, saj so svetilke skladne z uredbo (svetijo le navzdol), bi pa bila barva tega sija bolj hladno bela, ker ima večina svetilk barvno temperaturo 4.000 K. A to za človeka in živali ni ugodno. Občina Cerknica je bila namreč med prvimi občinami, ki je razsvetljavo prilagodila zahtevam Uredbe, takrat pa je bilo na tržišču moč dobiti skoraj izključno LED svetila s hladno svetlobo. 

Na območju Notranjskega parka ima od skupno 7 cerkva naravi prijaznejšo razsvetljavo ena cerkev (na Rakeku). Eden od primerov dobre prakse je Krajinski park Ljubljansko barje, kjer je bila osvetlitev prilagojena na vseh 10 cerkvah v parku.

Žal Uredba nima omejitve glede spektra, ne zahteva uporabe okolju in naravi bolj prijazne barvne temperature svetlobe, čeprav so si okoljevarstveniki prizadevali določiti uporabo le rumenkaste oz. toplo bele svetlobe (z maksimalno barvno temperaturo 2.700 kelvinov). Kljub temu pa se v zadnjem času že nameščajo svetlobna telesa z 2.700 K, največ 3.000 K. Upam, da bo takih odločitev vse več.

Vabim vas, da si ogledate Dokumentarni film Življenje ponoči, 2014: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-izobrazevalni/174302315

 

 

Barbara Bolta Skaberne, univ. dipl. biologinja, je naša sodelavka, vodja projekta KRAS.RE.VITA, sodelovala pa je tudi pri projektu Življenje ponoči, ki se je ukvarjal z omilitvijo svetlobnega onesnaževanja. Velik del profesionalnega in študijskega življenja je posvetila dvoživkam in je tudi zasebno zaprisežena okoljevarstvenica. Rada vrtnari in se sprošča v osrčju narave. Je tudi vestna vaditeljica aikida.

 

 

 

 

Viri:

-        Naravi prijaznejša razsvetljava objektov kulturne dediščine (cerkva), Projekt LIFE+ Življenje ponoči

v sodelovanju s Slovensko, nacionalno komisijo za UNESCO, Priporočila, 2014.

-        Življenje ponoči, Layman`s report, 2014.

-        Dokumentarni film Življenje ponoči, 2014: https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-izobrazevalni/174302315

-        Review and Assessment of Available Information on Light Pollution in Europe, European Environmental Agency, November 2022 (ETC HE Report 2022/8)

-        Slika 1 in Slika 2: Light pollution  reduction measures in Europe, Working paper for the international workshop Light Pollution 2022, during the Czech Presidency  of the Council of the European Union Prepared by the Ministry of the Environment of the Czech Republic, 2022, (https://www.mzp.cz/C125750E003B698B/en/light_pollution_2022/$FILE/SOTPR-Light_pollution_reduction_measures_in_Europe-20221014.pdf)

-        Ustni vir: Gašper Pentar, Euromox d.o.o.