Izkušnje Poljakov z obnovo rečnih sistemov in bobnarico
Po obisku Engures ezers v Latviji smo našo projektno izmenjavo nadaljevali na Poljskem, kjer smo obiskali Narodni park Biebrza in univerzo v Lublinu.
Poljska ima 23 narodnih parkov.
Biebrza je s 592,23 km2 največji. Ustanovljen je bil leta 1993 in je
poimenovan po reki Biebrzi. Park pokriva predvsem mokrišča in je eno od najbolj
divjih in najbolj nedostopnih območij Poljske. Tu so zabeležili več kot 270
različnih vrst ptic, letno pa v povprečju naštejejo kar 180 ptičjih gnezd. Park
ima več kot 950 različnih rastlin ter prestavlja dom tudi za 48 različnih vrst
sesalcev, med katerimi so v parku najbolj ponosni na losa, ki so ga z ohranitvenimi
aktivnostmi rešili pred izumrtjem na Poljskem.
Tja smo se odpravili zaradi
njihovih izkušenj z obnovo rečnih sistemov. Severozahodni del doline Biebrza je
bil namreč v drugi polovici 19. stoletja zaradi kmetijskih dejavnosti načrtno izsušen.
Hitrejši odtok vode je med drugim vplival na nivo podtalnice in na spremembe
habitata, kar je posledično vplivalo tudi na raznolikost rastlinstva in
živalstva. Poleg tega danes izsuševanje številnim kmetom povzroča preglavice. Ob
globalnem segrevanju in posledično vse daljših sušah, so se namreč pogoji za
kmetijsko proizvodnjo drastično poslabšali in zemljo, ki obdaja kanal, je danes
treba namakati.
Da bi izboljšali vodne razmere v
dolini Biebrza in s tem mokrišča in ogrožene vrste ptic je park med letoma 2010
in 2016 izvajal LIFE projekt, v sklopu katerega, so obnovili rečni sistem v
dolini Biebrza.
Njihove izkušnje in nasveti nam
bodo koristili pri obnovi struge Stržena, na severni strani Snežnika in
Javornikov. Ta je bila v preteklosti prav tako izravnana, posledično pa danes Cerkniško
jezero na tem delu prej presuši. Obnova struge bo vplivala na zadrževanje vode
v najbolj sušnih poletnih dneh, to pa bo pozitivno vplivalo na preživetje
rastlin, rib, rakov in ptic, pri čemer upamo, da tudi na zadrževanje in
gnezditev ptice bobnarice.
Naša zadnja postaja je bil Lublin.
Obiskali smo raziskovalca Marcina Polaka, z Univerze Marie Skłodowska Curie, ki
na ribnikih pri Lublinu že vrsto let izvaja raziskave o bobnarici in ima
izkušnje z ulovom le-te.
Presenečeni smo ugotovili, da so
njegove izkušnje in metode z ulovom bobnarice popolnoma drugačne od izkušenj
Latvijskega sklada za naravo. To nas je na prvi pogled prestrašilo, a smo hitro
ugotovili, da nam raznolike metode lahko samo povečajo možnost ulova bobnarice.
Po temeljitem opisu in pregledu
opreme, ki jo je naš gostitelj uporabljal pri preučevanju in lovu bobnarice,
smo kljub utrujenosti zadovoljno in polni beležk zaključili projektno
izmenjavo. Čakala nas je le še 16 ur dolga pot domov in nekaj manj kot pet let,
da naučeno uporabimo v projektu LIFE STRŽEN.
Komentarji
Objavite komentar