Odkup zemljišč je učinkovito naravovarstveno orodje

Varstvo in ohranjanje narave niso samo omejitve in prepovedi, ravno obratno; tam, kjer je krajino in habitate soustvaril človek, je ravno ohranjanje starih praks gospodarjenja z zemljišči, ključna aktivnost ohranjanja primernega okolja za živalske ter rastlinske vrste.

Na območju Cerkniškega jezera se košnja opušča. Razlogov za to je več. Nekateri dejavniki so  vezani na samo območje jezera in njegov presihajoči režim. Jezerska trava je manj kvalitetna in ni najbolj primerna za krmo, strojna košnja pa je zahtevna in vezana na kratko obdobje, ko se jezero osuši. Obstajajo pa tudi drugi dejavniki, vezani na lastništvo in interes lastnikov za kmetovanje. Večina zemljišč je v zasebni lasti, parcele so majhne in razdrobljene, veliko jih je v solastništvu, vse to skupaj pa otežuje ustrezno upravljanje. Nekošeni jezerski travniki se že v nekaj letih zarastejo. To vpliva na spremenjene življenjske pogoje za rastline in živali in s tem lahko izgubimo ogrožene vrste in habitatne tipe.

Notranjski regijski park je že leta 2005 začel z odkupom zemljišč, ker je tovrstno aktivnost prepoznal kot eno izmed temeljnih naravovarstvenih aktivnosti.

Ekipa iz parka s traktorjem in z jezerski košnji primerno kosilnico kosi na približno 300 hektarih jezerskih površin, približno sto hektarov lastnih površin pa so prepustili zainteresiranim domačinom (Foto: Tine Schein).

Na odkupljenih zemljiščih sami gospodarimo naravi prijazno, naše načelo je ohranjanje naravne in kulturne krajine Cerkniškega jezera. Košnja poteka pozno, po prvem avgustu, pozorni smo tudi na način košnje, da pticam in ostalim živalim, ki si najdejo zavetje v travi, omogočimo umik na varno. Ustrezna je košnja iz sredine travnika navzven, saj se živali nikoli ne umikajo pred kosilnico na že pokošene predele. Še dodatno pa jim umik pred kosilnico omogočimo, če se nam pri košnji ne mudi preveč in jo izvedemo z nižjo hitrostjo.

Park vso pokošeno kravino, kot domačini pravijo ne zelo kakovostni travi oziroma senu na Cerkniškem polju, ponudi brezplačno domačinom in drugim, ki pridelek uporabijo kot dodatek krmi ali za steljo (Foto: Jošt Stergaršek)

Že zaraščena zemljišča je treba najprej sploh vrniti v stanje primerno za košnjo, zato se na njih izvaja mulčenje oziroma strojna odstranitev zarasti, s tem pa se omogoči vrnitev rastlinskih in živalskih vrst, ki so zaradi zaraščanja izginile. Tudi tukaj smo nekatere grme vseeno pustili, saj so pomembno pribežališče živalim na njihovih poteh.

Mulčenje ali strojna odstranitev zarasti (Foto: Jošt Stergaršek)

Prednostna naloga parka je varovanje naravnih in kulturnih vrednot, ki bogatijo ta prostor, ga delajo tako zelo posebnega in smo nanj lahko upravičeno ponosni. Odkup zemljišč in naravi prijazno gospodarjenje z njimi, je tako ohranjanje tipične kulturne krajine kot tudi skrb za ogrožene živalske in rastlinske vrste. Naši travniki so s trajnim in sonaravnim gospodarjenjem tako primeri dobre prakse. Slednje se je izkazalo tudi pri dolgoročni stabilizaciji populacije kosca na Cerkniškem jezeru. Cerkniško jezero pa je leta 2017 prvič v zgodovini postalo najboljše območje za kosca v državi.