Zakaj potrebujemo Ramsarsko konvencijo?

2. februarja smo obeleževali Svetovni dan mokrišč. Gre za dan, ki ga obeležujemo vse od leta 1971, ko so v iranskem mestu Ramsar sprejeli mednarodno konvencijo o varovanju in ohranjanju svetovno pomembnih mokrišč. 

Foto: Tine Schein

Konvencija poudarja pomen ohranjanja mokrišč, ki spadajo med najbolj ogrožene ekosisteme na svetu.

Ohranjena mokrišča so ključna za preživetje živih bitij na Zemlji. Mokrišča sodijo med najbolj produktivne ekosisteme na planetu. So zibke biotske pestrosti in zagotavljajo oskrbo z vodo, od katere so odvisna življenja rastlin in živali, tudi človeka. Najbolj očitne ekosistemske storitve, ki jih mokrišča nudijo ljudem, so pitna voda, hrana, gradbeni material, nadzor poplav, obnova zalog talne vode in omilitev posledic klimatskih sprememb.

Pa vendar se površina svetovnih mokrišč še vedno manjša, ohranjenost naravnih procesov v njih pa krni ... Krčenje teh ekosistemov je bil glavni vzrok za osnovanje Konvencije o mokriščih, imenovane tudi Ramsarska konvencija, ki za mokrišča uporablja najširšo definicijo teh ekosistemov. Mokrišča so torej jezera in reke, podzemeljska vodna telesa, močvirja, barja, močvirni travniki, oaze, estuarji, delte, poplavne ravnice, mangrove in ostala morska obala, koralni grebeni, pa tudi polnaravni ekosistemi, ki so jih ustvarili ljudje – riževa polja, ribniki, soline in podobno.

Do sedaj je konvencijo podpisalo več kot 160 držav. Te so se med drugim zavezale, da bodo:

- uvrščale mokrišča na tako imenovani ramsarski seznam oziroma Seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrževala njihovo ekološko ravnovesje,

- vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojn programe in načrtovale celostno upravljanje povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe,

- podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih območij in podpirale strokovno

- usposabljanje raziskovalcev in upravljavcev mokrišč,

sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov in v skupnih razvojnih projektih na mokriščih.

Danes je na ramsarskem seznamu svetovno pomembnih mokrišč uvrščenih več kot 2186 območij, ki skupaj zajemajo 208.674,247 ha površin.

V Sloveniji imamo tri območja, ki so vpisana na ramsarski seznam svetovno pomembnih mokrišč. To so Škocjanske jame, Sečoveljske soline in pa naše Cerkniško jezero. Le-to je bilo skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo na ta seznam uvrščeno leta 2006. 

Foto: Gašper Modic

Foto: Jošt Stergaršek