Tudi divje živali ogrožata polarni mraz in sneg

Letos nam je narava končno postregla s pravo zimo, nizkimi temperaturami, vetrom in obilo snega. Ob sončnih dnevih se lahko toplo oblečemo in se odpravimo občudovat lepote zasnežene pokrajine ter uživati v zimskih športih in sprehodih, zvečer pa se prijetno utrujeni odpočijemo in pogrejemo na toplem s skodelico toplega čaja.

Foto: Matej Vranič

Kaj pa živali in rastline?

V naravi so nizke temperature pozimi dobrodošle, narava si vzame čas za počitek in se pripravi na bujno rast in cvetenje v spomladanskem času. Nizke temperature so neugodne za nekatere viruse, glive in zajedavce, ki preko mrzle zime propadejo in tako v vlažnih toplih spomladanskih dneh manj ogrožajo rastline in živali. Rastline se že jeseni pripravijo na zimsko mirovanje, listnata drevesa in grmi na primer odvržejo svoje liste, iglavci zaradi prilagojene strukture iglic, kljubujejo zimi kar v svoji polni olistanosti, vendar pa se pretok hranil zelo upočasni. Zelnate (neolesenele) trajnice si naredijo zaloge v podzemnih delih, nadzemni deli pa odmrejo.

Foto: Jošt Stergaršek

Številne živali, ki prebivajo v Notranjskem parku se odpravijo na zimsko spanje, med njimi je zagotovo najbolj znan medved, pridružita pa se mu tudi jazbec, jež in polh. Prav tako na podoben način prezimujejo tudi žabe, netopirji, miši in močeradi. Kljub zavajajočemu imenu ne gre pri vseh dobesedno za spanje, si pa živali jeseni s povečanim vnosom hrane naberejo zaloge v maščobnem tkivu, da lahko preživijo zimo z zelo majhnim vnosom hrane, z mirovanjem pa porabo energije še dodatno zmanjšajo. Organizmi z dragocenimi zalogami ravnajo zelo varčno in vsako nenadno prebujanje, vznemirjanje in bežanje je lahko zanje celo usodno, saj ob omenjenih motnjah z omejeno zalogo v podkožju ne dočakajo pomladi. Ribe se prilagodijo z znižanjem telesne temperature, upočasnjeno presnovo ter umikom v globlje, toplejše plasti vode. Ptice selivke odletijo na toplo, stalnice pa vztrajajo pri nas in si iščejo dostopno hrano. Njim, srnjadi in jelenjadi lahko pomagamo s hranjenjem prebroditi te težke mesece. Pri tem pa se moramo zavedati, da z neustrezno izbiro hrane, lahko naredimo več škode kot koristi.

Kako jim lahko pomagamo?

Pticam ponudimo mešanico semen, zelo primerne so tudi lojne pogače, ki jih lahko enostavno naredimo sami. Zanje škodljivi pa so ostanki hrane z naših krožnikov. Enega večjih problemov predstavlja moker kruh, ki v kombinaciji z nizkimi temperaturami zaradi zmrzovanja povzroči prebavne motnje. Če jim ponujamo kruh, poskrbimo, da je dobro posušen in ostankov ne puščajmo zunaj predolgo, da se ne namoči in zmrzne.

Za srnjad in jelenjad naj bi poskrbeli lovci in jo hranili stran od naselij, saj s tem zmanjšujejo možnost, da se živali navadijo na človeka. S tem zmanjšajo verjetnost povozov in neželenih srečanj ter škode na kmetijskih površinah, vrtičkih, gredah preko celega leta. Za srnjad in jelenjad je neprimernejša suha hrana – seno, v manjših količinah pa tudi koruza in sadje.

                                                     Video: Erika Koblar za Društvo Dobrovratnik

Predvsem pa s svojo prisotnostjo živali, v teh zanje neugodnih mesecih, ne vznemirjajmo na krajih, kjer se zadržujejo in prehranjujejo. Plašenje živali z vožnjo z motornimi vozili (terenska vozila, štirikolesniki, motorne sanke, cross motorji) po gozdu je za živali v času visoke snežne odeje še bolj škodljiva kot sicer, saj porabljajo zelo omejene količine energije za bežanje, ki je zaradi snega in vdiranja še bolj izčrpavajoče. 

Še večji problem, predvsem za srnjad in jelenjad, pa predstavljajo psi, ki niso pod nadzorom skrbnikov in preganjajo divjad. Zaradi takšnega preganjanja lahko oslabljeni osebki celo poginejo, zaradi že prej omenjenega izčrpavanja med bežanjem. Skrbniki psov, bodimo odgovorni in v naravnem okolju poskrbimo, da so psi na povodcih, da bo uživanje v zimski naravi obojestransko – tako za nas obiskovalce kot tudi za stalne prebivalce gozda.