Zakaj rabimo gozdove?
Na pobudo generalne skupščine Združenih narodov, 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Gre za dan, posvečen promociji in ozaveščanju o pomenu trajnostne in skrbne rabe gozda.
 |
| Na območju Notranjskega parka so najbolj razširjena t.i. ilirska bukovja, ki sodijo med vrstno najbogatejše gozdne ekosisteme v Evropi (Foto: Jošt Stergaršek) |
Nekoč so
gozdovi poraščali bistveno večjo površino kopnega kot danes. Potem pa je človek začel kmetovati in izsekavati gozdove. Sprva jih je
krčil počasi in postopoma, pred dvesto leti pa je izginjanje gozdov močno
naraslo. Industrijska revolucija je prinesla napredek, število ljudi je začelo
hitro naraščati, potrebe po hrani in energiji so se povečale. Gozdove smo
spremenili v pridelovalne površine, les pa nam služi kot vir energije. Do danes
se je na območjih z zmernim podnebjem ohranilo le 45 % prvotnih gozdnih
površin, le 4 % teh gozdov pa so naravni gozdovi, s katerimi ne gospodarimo (Tome v Naravoslovna solnica).
Kljub intenzivnemu zasajanju in naravnemu zaraščanju gozdov v nekaterih
delih sveta so z Zemlje v zadnjih 15 letih izginili 3 % gozda. Vsak dan
izkrčijo 32 000 hektarov gozdov. Z drugimi besedami to pomeni, da vsako minuto
z obličja Zemlje izgine za 30 nogometnih igrišč gozdov (ibid.).
Notranjski gozdovi
Gozdovi pokrivajo skoraj dve tretjini površja Notranjske in so dom
mnogim rastlinam in živalim, med katerimi so vse vrste velikih zveri živečih v Sloveniji – medved,
volk in ris pa ptičji tesarji – žolne in detli ter neslišne nočne plenilke –
sove.
Gozdovi imajo celo vrsto pozitivnih vplivov na okolico in s tem na živa
bitja, ki tam živijo. Med drugim delujejo kot spužva, saj sprejmejo velike
količine vode, ko je te na pretek in jo nato počasi oddajajo, ko je v sušnem
delu leta primanjkuje - tako pozitivno vplivajo na količino in kakovost
zalog pitne vode. Obsežni gozdovi blagodejno vplivajo na podnebje v svoji
okolici, blažijo velika temperaturna nihanja in s tem nastanek ekstremnih
vremenskih pojavov. Preprečujejo erozijo prsti z vodo in vetrom. Gozdovi v
zaledju mokrišč omogočajo nemoteno delovanje teh občutljivih in
nepogrešljivih ekosistemov in še dosti več.
Tudi človek je povezan z gozdom, saj so nam gozdovi že od vekomaj
zagotavljali tako hrano kot tudi gradbeni material in kurivo, ki je našim
prednikom lajšalo preživetje dolgih in surovih zim. Ne nazadnje nas gozdovi vabijo na oddih od vsakdanjega življenja,
ki nas utruja z neusmiljenim tempom.
 |
| Gozd s čemažem (Foto: Jošt Stergaršek) |
Gozdovi za trajnostna mesta
Osrednje sporočilo letošnjega mednarodnega dneva gozdov je ključna vloga gozdov pri trajnostnem razvoju mest.
Kot so zapisali pri Zavodu za gozdove Slovenije mestni in primestni
gozdovi ter mestno drevje prebivalcem nudijo številne pozitivne učinke, med
katerimi izpostavljajo:
Za konec pa še to: ne pozabimo, da smo v gozdu
le gostje in s primernim obnašanjem dokažimo, da smo vredni vabila!
Viri:
1. dr. Staša Tome: Ogroženost gozdov
Naravoslovna solnica : za učitelje, vzgojitelje in starše. ISSN
1318-9670. - Letn. 14, št. 2 (zima 2010), str. 8-13
2. Notranjski regijski park
3. Zavod za gozdove Slovenije
Komentarji
Objavite komentar