GOSTUJOČE PERO: LARISA TOMŠIČ

RAZVAJENA Z NARAVO

Na jezeru sem se naučila drsati, potešila raziskovalno žilico na Raziskovalnem taboru v Rakovem Škocjanu, se učila za maturo ob jezeru in med pavzami zaplavala, v študijskih časih pa v naši naravi vedno našla motivacijo za vračanje za vikend domov iz Ljubljane in sedaj pogosto tudi iz tujine.

Z rolerji, kolesom, peš, "tekaje" ali pa konec koncev tudi z avtom na hiter sprehod in umik v divjo naravo, kjer se lahko vrnem k sebi in k "pravi" naravi. Kdor je odraščal ob pravem gozdu, hribih in naravnih jezerih, mu verjetno parki ne bodo nikoli blizu. Tako je tudi z mano. Sem razvajenka. V Torinu sem se morala voziti 40 minut do približka našim gozdovom, v Salzburgu imam jezera sicer blizu, vendar jim zaradi privatizacije v večini ne morem dostopati. Je pa izbira gostišč večja kot pri nas. Z njo pa so marsikaj tudi izgubili.

Pot k divjem, k neokrnjeni naravi znotraj projekta Life Stržen je gotovo tista, ki bo zaradi interesov kapitala postala redka in iskana s strani obiskovalcev in domačinov, vsaj mene. Vse, ki se bodo v prihodnje šli turizma v Notranjskem parku, naprošam, da naj sledijo smernicam trajnostnega turizma, saj si res želim, da bi lahko moja notranjska doživetja še kdo podoživel.