GOSTUJOČE PERO: IZAK HRIBAR MEDEN
CERKNIŠKO JEZERO - MOJ DOM
Odkar pomnim, je moje življenje prepleteno z našim jezerom. Že kot otrok sem ga spoznaval v vseh letnih časih. Spominjam se dolgih sprehodov s psom, drsanja na »Žerunskih blatah«, kopanja v Lipsenjščici in Strženu. Neštetokrat smo se s prijatelji odpravili z mopedi na kopanje. V vročih julijskih in avgustovskih dneh smo cele dneve prebili v strugi, tudi če je bilo vode le še za vzorec. To so bili časi, ko nismo pogledali na telefon in preko aplikacije spremljali potek padavin. Ko se je stemnilo za Javornikom ali Slivnico, smo jo hitro ucvrli domov. Mnogokrat nas je dobila tudi nevihta, ker nismo hoteli iti domov. Na tiste čase me vežejo res lepi spomini. Še danes grem večkrat mimo teh naših kopališč in podoživljam trenutke, ko smo se skrivali v visoki tršci in raziskovali jezero.
Odkar pomnim, je moje življenje prepleteno z našim jezerom. Že kot otrok sem ga spoznaval v vseh letnih časih. Spominjam se dolgih sprehodov s psom, drsanja na »Žerunskih blatah«, kopanja v Lipsenjščici in Strženu. Neštetokrat smo se s prijatelji odpravili z mopedi na kopanje. V vročih julijskih in avgustovskih dneh smo cele dneve prebili v strugi, tudi če je bilo vode le še za vzorec. To so bili časi, ko nismo pogledali na telefon in preko aplikacije spremljali potek padavin. Ko se je stemnilo za Javornikom ali Slivnico, smo jo hitro ucvrli domov. Mnogokrat nas je dobila tudi nevihta, ker nismo hoteli iti domov. Na tiste čase me vežejo res lepi spomini. Še danes grem večkrat mimo teh naših kopališč in podoživljam trenutke, ko smo se skrivali v visoki tršci in raziskovali jezero.
Kot »lokal
patriot« sem vedno spremljal dogajanje okrog našega naravnega čudesa. Danes sem
jezero spoznal z veliko različnih vidikov. Z vidika rekreacije jezero ponuja vrhunske
tekaške terene. Tek z Dolenjega Jezera preko sipa, mimo zadnjega kraja, čez
Otok in nazaj ob robu Javornikov, pomeni tekaško klasiko, ki nudi vse, kar si
rekreativec lahko želi. Mir, izjemno naravo, urejen teren.
Po drugi
strani jezero vidim tudi skozi oči kmeta, saj vsako leto jezero kosim in
skrbim, da se ne zarašča. Košnje se lotevamo vedno po 1. avgustu, saj želimo
ohranjati tudi življenje ptičev in drugih živali. Prav letos sem zaradi časovne
stiske jezero kosil v zelo zgodnjih ali že večernih urah. Trenutek, ko ustaviš
stroj in se za minuto ali dve razgledaš po Slivnici, Javorniku, Križni gori, in
če si na pravem kraju, tudi Snežniku, pomeni dihanje z naravo, zavedanje
bogastva, ki ga imamo. Trenutki, ki se jih ne da kupiti.
Svojim
otrokom, vnukom in vsem ostalim zanamcem želim, da bi doživeli vsaj delček
tistega, kar je moja, verjetno še zadnja »predračunalniška« generacija. Da bi
za trenutek odložili telefone, izklopili družabna omrežja in cenili tisto, kar
nam naša okolica in jezero ponuja. Na nas pa je, da jim to na lep in prijazen
način približamo.
Komentarji
Objavite komentar