Mesojede rastline na Cerkniškem jezeru

Mesojede rastline imajo predvsem zaradi filmskih upodobitev v grozljivkah neupravičen sloves požrešnih in nevarnih rastlin, ki polovijo vse, kar se jim  dovolj približa. Realnost teh rastlin seveda ne bi mogla biti bolj drugačna. 

Mesojede rastline, pravimo jim tudi žužkojede rastline, rastejo na pustih tleh, ki so revna s hranilnimi snovmi. Prehranjevanje z žuželkami in drugimi členonožci ne pomeni nič drugega kot razgradnjo živalskih beljakovin. Slednje so vir dušika, ki ga v tleh, na katerih mesojedke rastejo, primanjkuje. Brez sposobnosti razgradnje živalskih beljakovin bi te rastline rastle veliko počasneje in v večini primerov ne bi cvetele.

Alpska mastnica

Na svetu obstaja kar okrog 400 vrst mesojedih rastlin, devet od teh pa najdemo tudi v Sloveniji. Vse mesojede rastline v Sloveniji so zavarovane in jih je prepovedano nabirati. Na območju Notranjskega parka uspeva kar šest vrst mesojedk, in sicer alpska mastnica, okroglolistna rosika, mala mešinka, srednja mešinka, južna mešinka in srednja rosika. Zadnje tri od naštetih, ki uspevajo na Cerkniškem jezeru, podrobneje predstavljamo v nadaljevanju. 

Srednja rosika

Srednja rosika je ena najredkejših in najbolj ogroženih rastlin v Sloveniji. Svoj plen privablja z oddajanjem vonjav, katerim se drobni členonožci le stežka uprejo. Ko so enkrat na njenih listih, zakorakajo v lepljivo past, od koder ni povratka. Encimi, ki jih izločajo žleze na listih, razgradijo plen, rosika pa na ta način pride do potrebnih hranil, ki jih na njenih rastiščih primanjkuje.

Srednja rosika

Južna mešinka

Južna mešinka je plavajoča vodna rastlina brez korenin, ki jo navadno opazimo šele, ko iz vode požene rumene cvetove. Za razliko od srednje rosike, ki lovi z lepljivo tekočino, mešinka plen ujame v past, ki se zapre. V ta namen so na njenih potopljenih, v ozke roglje deljenih listih, razviti lovilni mešički. 

Južna mešinka

Srednja mešinka 

Srednja mešinka je izjemno redka vrsta slovenske flore. Od vseh vrst mešink ima najbolj izpopolnjene lovilne mešičke. Slednji plen vsrkajo skozi svojo odprtino in mu takoj zatem onemogočijo pobeg z zaprtjem majhnih vrat, kar storijo v manj kot 1/500 sekunde. Mehanizem ulova z mešički še do danes ni popolnoma pojasnjen, najbolj fascinantna pa je prav izjemna hitrost ulova.

Srednja mešinka (Foto: VIR PhytoImages.siu.edu)