GOSTUJOČE PERO: MELITA JOŽELJ
»Hecno je, da se tega ne zavedamo, dokler nas o tem nekdo ne vpraša«
Dom je tam, kjer je srce. Nedvomno. Vsi imamo svoj dom,
ampak prepričana pa sem, da vsak od nas, ki je živel, živi in še bo živel v
Cerknici, ima košček svojega srca, svojega doma, na Jezeru. Kjerkoli smo,
karkoli delamo, imamo morda različne poglede, tudi različna mnenja, nas vedno
druži Jezero. Naše Jezero. Ko pridemo domov, gremo na Jezero.
Jezero je del naše identitete, je v nas. Je v grbu
občine, je v simbolih društev in klubov, ki bogatijo Cerknico. Je opevano v
pesmih, o njem pišemo. Ga fotkamo na instagramih in FB, ga slavimo na naš
nacionalni praznik – pust. Ga s polnimi pljuči dihamo v vseh letnih časih,
postane središče druženja pozimi. Je naše Jezero.
(Z)druži nas kadarkoli. Ko poplavlja, smo v skrbeh in nas
združi v solidarnosti in pomoči. V kleni predanosti, ki jo poznamo samo
Cerkničani. Ko usiha, združi v reševanju rib. Ko je mirno, združuje v
spokojnosti. Je morda patetično, vendar nam daje mir. Vsak od nas gre na Jezero
tudi samo zato, da se pelje. Da diha Jezero. Da samo je.
Hecno je, da se tega ne zavedamo, dokler nas o tem nekdo
ne vpraša. Ko potujemo, smo ponosni na to, da ljudje poznajo Jezero. Če ne, z
navdušenjem in z neverjetnimi podrobnostmi opisujemo naš biser. Naše Jezero. Hecno je tudi, da ga jemljemo samoumevno. Mi ja, to je
»naše«, drugi ga ne, se mu vedno znova čudijo. In oni nas opozarjajo, da bodimo
odgovornejši do njega. Da ga čuvajmo. Naše Jezero.
Če želimo, da bo ostalo naše Jezero in Jezero naših
otrok, moramo spremeniti svoje zavedanje, samoumevnost, da tam je. Treba je
narediti spremembe. Živeti spremembe. Po malih korakih, ki so za nas neznatni,
za naše Jezero pa niso. V spomin mi sedaj pride en nazoren primer, parkiranje
pozimi. Ko se se vsi pripeljemo direktno do ledu, čeprav imamo parkirišče
malo nazaj. In se potem pritožujemo, zgražamo, celo nesramno argumentiramo, ko
nas kdo opozori, naj tega ne počnemo. Naše jezero. Za nas 10 korakov, za naše
jezero 100x n-obiskovalcev... Nas, našega jezera.
Spremembe so edina stalnica v življenju. In spreminjamo
se iz dveh razlogov, bodisi ker smo v to res prisiljeni, ali pa dovolj zreli,
da vemo in želimo spremembo. Naj nas Jezero ne prisili v spremembe. Bodimo mi tisti,
ki bomo sprememba, da bomo ohranili stalnico – naš dom, naše Jezero.
Melita Joželj je Cerkničanka, po službeni dolžnosti
strokovnjakinja za odnose z javnostmi in strateško komuniciranje, zasebno ljubiteljica
rekreacije v naravi
Komentarji
Objavite komentar