GOSTUJOČE PERO: MELITA JOŽELJ

»Hecno je, da se tega ne zavedamo, dokler nas o tem nekdo ne vpraša«

Dom je tam, kjer je srce. Nedvomno. Vsi imamo svoj dom, ampak prepričana pa sem, da vsak od nas, ki je živel, živi in še bo živel v Cerknici, ima košček svojega srca, svojega doma, na Jezeru. Kjerkoli smo, karkoli delamo, imamo morda različne poglede, tudi različna mnenja, nas vedno druži Jezero. Naše Jezero. Ko pridemo domov, gremo na Jezero. 

Jezero je del naše identitete, je v nas. Je v grbu občine, je v simbolih društev in klubov, ki bogatijo Cerknico. Je opevano v pesmih, o njem pišemo. Ga fotkamo na instagramih in FB, ga slavimo na naš nacionalni praznik – pust. Ga s polnimi pljuči dihamo v vseh letnih časih, postane središče druženja pozimi. Je naše Jezero. 

(Z)druži nas kadarkoli. Ko poplavlja, smo v skrbeh in nas združi v solidarnosti in pomoči. V kleni predanosti, ki jo poznamo samo Cerkničani. Ko usiha, združi v reševanju rib. Ko je mirno, združuje v spokojnosti. Je morda patetično, vendar nam daje mir. Vsak od nas gre na Jezero tudi samo zato, da se pelje. Da diha Jezero. Da samo je.

Hecno je, da se tega ne zavedamo, dokler nas o tem nekdo ne vpraša. Ko potujemo, smo ponosni na to, da ljudje poznajo Jezero. Če ne, z navdušenjem in z neverjetnimi podrobnostmi opisujemo naš biser. Naše Jezero. Hecno je tudi, da ga jemljemo samoumevno. Mi ja, to je »naše«, drugi ga ne, se mu vedno znova čudijo. In oni nas opozarjajo, da bodimo odgovornejši do njega. Da ga čuvajmo. Naše Jezero.

Če želimo, da bo ostalo naše Jezero in Jezero naših otrok, moramo spremeniti svoje zavedanje, samoumevnost, da tam je. Treba je narediti spremembe. Živeti spremembe. Po malih korakih, ki so za nas neznatni, za naše Jezero pa niso. V spomin mi sedaj pride en nazoren primer, parkiranje pozimi. Ko se se vsi pripeljemo direktno do ledu, čeprav imamo parkirišče malo nazaj. In se potem pritožujemo, zgražamo, celo nesramno argumentiramo, ko nas kdo opozori, naj tega ne počnemo. Naše jezero. Za nas 10 korakov, za naše jezero 100x n-obiskovalcev... Nas, našega jezera.

Spremembe so edina stalnica v življenju. In spreminjamo se iz dveh razlogov, bodisi ker smo v to res prisiljeni, ali pa dovolj zreli, da vemo in želimo spremembo. Naj nas Jezero ne prisili v spremembe. Bodimo mi tisti, ki bomo sprememba, da bomo ohranili stalnico – naš dom, naše Jezero. 

Melita Joželj je Cerkničanka, po službeni dolžnosti strokovnjakinja za odnose z javnostmi in strateško komuniciranje, zasebno ljubiteljica rekreacije v naravi