PERO NAŠEGA BIOLOGA: JOŠT STERGARŠEK
»Človeka spomni na pomokreno posteljo ali kaj podobno neprijetnega, ampak gre za največje naravne čistilne naprave na Zemlji«
Zelo
verjetno je, da boste te dni večkrat slišali besedo "mokrišče", 2.
februar je namreč svetovni dan mokrišč. Na
prvi pogled ta slovenska beseda res ni posrečena, saj človeka spomni na
pomokreno posteljo ali kaj podobno neprijetnega. Že dolgo uporabljan in veliko
bolj znan izraz močvirje bi bil morda primernejši, pa ima pri osebkih človeške
vrste še posebej negativen prizvok… tako je ostalo pri mokrišču in mokrišče
naj bo.
Torej, kaj
mokrišče sploh je? S têrminom mokrišče danes označujemo vse ekosisteme, katerih
ključna lastnost je povezava med vodo in kopnim. Pravzaprav med vodnim in
kopenskim ekosistemom, saj voda sama po sebi, kot snov, še zdaleč ni ekosistem,
prav tako tudi tla brez organizmov niso ekosistem.
Ključni del
vsakega ekosistema je torej njegov živi del – organizmi. Te glede na njihove
lastnosti, na primer zgradbo njihovih celic in teles razvrščamo v štiri osnovne
sistematske skupine – kraljestva, in sicer: bakterije, glive, rastline in
živali. Malo smo zašli s poti, a ni kompleksnejše vede od biologije – vede o
življenju, kar zlahka in kadar koli uporabimo kot izgovor… in že smo nazaj pri
mokriščih, skupaj z vsemi živimi bitji, od tistih, ki jih sploh ne vidimo, do
tistih, ki nas delajo živčne v poletnih večerih, dvigujejo adrenalin, ko jih
imamo zapete na trnku, ali narišejo nasmeh na ustnice, če nas zanimajo ogrožene
rastline. Vsaka od vrst pa je enako pomembna in nepogrešljiva in prispeva svoj
del k življenju mokrišča in vseh ostalih ekosistemov, ki tvorijo planet Zemlja
– planet življenja.
Mimogrede,
je kdo slišal še za kak drug planet z življenjem? Jaz še ne, sem pa slišal, da
je v delu vesolja, do koder seže pogled človeka z uporabo najmodernejše
vesoljske tehnologije 1000000000000000000000 planetov (21 ničel za enko)… res,
da so nekateri od njih nekoličkaj daleč, da bi mogli z gotovostjo trditi, da na
njih ni življenja, ampak 1021 je $%&#!* nepredstavljivo ogromna
cifra… morda nam je lahko tu v pomoč obseg Zemlje izražen v milimetrih, d = 40075000000
mm ('le' 10 cifer za štirico).
In kaj naj
bi ta moj matematični vložek pomenil? Je eden od dokazov, da je
življenje, kot ga poznamo na Zemlji, praktično neponovljivo in zasluži vso našo
pozornost, spoštovanje in ljubezen. Po eni od ekoloških hipotez, hipotezi Gaia, so namreč
prav organizmi tisti, ki vzdržujejo razmere, primerne za življenje na Zemlji,
kot ga poznamo danes!
Slovenska mokrišča, kakršno je Cerkniško jezero, so trajnostni vir preživetja. |
Pa nazaj k
mokriščem. Mokrišča so zibke biotske pestrosti in v prvi vrsti zagotavljajo
oskrbo z vodo, od katere so odvisna življenja rastlin in živali, tudi človeka. Mokrišča
so torej ekosistemi, ki so ključni in usodno pomembni za preživetje živih bitij
na Zemlji. Sodijo med najbolj produktivne ekosisteme na planetu. Kroženje
snovi, značilno za vse ekosisteme, je v mokriščih zelo intenzivno, kar pomeni,
da je tu naravno čiščenje vode zelo učinkovito … točno tako, mokrišča so
največje naravne čistilne naprave na našem planetu!
Poleg pitne
vode mokrišča nudijo ljudem še hrano, gradbeni material, blažijo ekstremne
vremenske pojave in poplave, obnavljajo zaloge talne vode in podobne
življenjsko pomembne reči.
Zaradi
rastočega izpostavljanja stresu in ostalim pritiskom sodobne človeške družbe
imajo mokrišča tudi vse bolj blagodejen vpliv na posameznikovo počutje in
zdravje. Slednje pa lahko vsak z osnovnim znanjem matematike preračuna v zmanjšanje
finančne obremenitve za delodajalca in državo, saj je zdrav človek
učinkovitejši, ne izostaja z dela in ne troši davkoplačevalskega denarja za
zdravila. Ne pozabimo, da smo država prebivalci in zato z ohranjeno naravo tudi
varčujemo.
Pa vendar rek
pravi, da voda še za v čevelj ni dobra, površina svetovnih mokrišč pa se še
vedno manjša, ohranjenost naravnih procesov v njih pa krni. Prav izginjanje teh
ekosistemov je bil glavni vzrok za osnovanje Ramsarske konvencije – konvencije o
mokriščih mednarodnega pomena. Do danes jo je podpisalo 170 držav, ki so
spoznale njihov pomen in želijo stopiti na pot 'trajnostne rabe' mokrišč. Trenutno
je na seznam vpisanih 2337 mokrišč, pomembnih na planetarnem nivoju, ki pa skupaj
pokrivajo borih 0,5 % površine Zemlje.
Presihajoče
Cerkniško jezero je, skupaj s slikovito udorno dolinico Rakov Škocjan in
podzemskim kraškim biserom Križno jamo, od leta 2006 vpisano med Mednarodno
pomembna mokrišča kot daleč največje od treh Ramsarskih območij v Sloveniji.
V luči
zavedanja neprecenljivega pomena mokrišč smo se v Notranjskem regijskem parku lotili
obnove nekdanjih meandrov Stržena, z namenom presihajočemu Cerkniškemu jezeru
vrniti košček tistega, kar smo mu v preteklosti odvzeli. Našo idejo je EU
spoznala za napredno in dovolj strokovno utemeljeno, da jo je tudi finančno
podprla.
Tako je Notranjski
park ponosen nosilec še dveh velikih evropskih naravovarstvenih projektov (ta, mimogrede,
ne bi bila mogoča, če območje ne bi bilo del omrežja Natura 2000), v okviru katerih
bomo strugo največjega vodotoka Cerkinškega polja – Stržena z obnovo nekdanjih
meandrov podaljšali za dobre 4 km. Daljša struga pomeni več vode, več
vodnega in obrežnega rastlinja, več skrivališč za ribe, več površine za združbe
ostalih vodnih živali in bolj učinkovito čiščenje vode. Če že voda ni za prav
nič dobra, je pa ohranjena narava ali vsaj matematika :)
Jošt Stergaršek je nepogrešljiv del
ekipe Notranjskega regijskega parka. Biolog po izobrazbi in srcu, ribič,
raziskovalec narave, sanjač, dober poznavalec flore in favne Cerkniškega
jezera, ljubiteljski fotograf, ki mu v objektiv pogoste uspe ujeti kaj, kar
očesu ostane skrito.
Komentarji
Objavite komentar