PERO NOTRANJSKEGA PARKA: Bo Notranjski regijski park kmalu na prestižnem seznamu Unescovih biserov?

Bo Notranjski regijski park kmalu na prestižnem seznamu Unescovih biserov?

V začetku tedna nas je razveselila novica, da je Ministrstvo za okolje in prostor v Pariz, na sedež Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo – UNESCO poslalo uradno kandidaturo za vpis klasičnega krasa na njen seznam lepot in krasot sveta. Predlagano območje klasičnega krasa obsega 25.461 hektarjev, osrednji zavarovani območji pa sta Notranjski regijski park in Krajinski park Pivška presihajoča jezera. 

Cerkniško jezero je med največjimi presihajočimi jezeri v Evropi. 

Klasični kras obsega vse najznačilnejše kraške pojave in izjemna kraška polja, kot so Cerkniško polje, Planinsko polje in niz Pivških presihajočih jezer, ki so tipičen primer nastanka in razvoja kraških polj. Vključuje tudi vse najpomembnejše jame na tem območju (med njimi so Postojnska jama, Planinska jama, Križna jama in Nova Križna jama) in kraško dolino Rakov Škocjan.

Rakov Škocjan je kraška dolina, ki je nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. Posledično sta nastala Mali in Veliki naravni most. 

Gre za kras v geološkem smislu, torej za vsa ozemlja s temi značilnimi pojavi. Beseda »kras« sicer izhaja iz naših krajev, iz starega ljudskega izraza za kamen in je prvotno pomenila kamnito pokrajino. Ko so drugod po svetu odkrili podobne fenomene, so bili opisani kot primeri »krasa«, vendar pa ta beseda ni postala mednarodni znanstveni izraz, saj so tuji raziskovalci že uporabljali svoje prevode besede (npr. Italijani – Carso, Nemci – Karst).

V Sloveniji se izjemna, v svetovnem merilu velika vrednost klasičnega krasa kaže v geoloških in geomorfoloških pojavih in procesih - kraških pojavih (vrtače, kraška polja, ponori, požiralniki, jame) in jamskem živalstvu (jamske kobilice, netopirji podkovnjaki, človeška ribica, gladki jamski ježek…).

Hišice jamskih polžkov v Križni jami.

Drobnovratnik je jamski hrošček brez oči in pigmenta, v večni temi se orientira z dolgimi antenami in nogami. Ni poseben le z vidika narave, ampak tudi zgodovinsko - z njegovim odkritjem je Slovenija postala zibelka speleobiologije. Zato je naša naloga, da ohranimo njegov dom nedotaknjen, še toliko bolj pomembna. 

Ko bodo v Parizu pismo našega ministrstva prebrali, bo na vrsti posebna komisija in njen postopek preverjanja in ocenjevanja vseh trenutnih kandidatov. Mnenje in predlog za odločitev o vpisu bo znan maja prihodnje leto.

Največja izvirna jama na Cerkniškem kraškem polju - jama Suhadolica

Na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine je trenutno 1092 biserov, iz 167 držav sveta. Največ jih je v Italiji (54), na Kitajskem (53) in v Španiji (47). Med bolj znanimi so veliki kitajski zid, italijanske etruščanske nekropole Tarquinia in Cerveteri ter Dolomiti, španska Alhambra v Granadi, angleški Stonehenge, atenska Akropola, črnogorski naravni park Durmitor, bregovi reke Sene v Parizu, ameriški narodni park Yellowstone. In štiri slovenske znamenitosti - Škocjanske jame, prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju, dediščina živega srebra Almaden in Idrija ter starodavni in prvinski bukovi gozdovi Karpatov. 

Požiralnik. Jezero v  času brez padavin presahne v treh do štirih tednih. Vsa voda iz jezera odteče v podzemlje, torej je odtok Cerkniškega jezera v celoti kraški in Cerkniško polje tipično kraško polje. 

V suhem delu leta Cerkniško jezero presahne.

Uvrstitev na Unescov seznam pomeni, da je izbrana lokacija ali stavba pod posebno zaščito in ima izjemen pomen v skupni kulturi in dediščini človeštva na Zemlji. Notranjskemu parku bi to prineslo dodaten ugled in priznanje, da je ta del, skupaj z drugimi, ki pripadajo našemu klasičnemu krasu, nekaj posebnega, dragocenega in da mora biti deležen posebne skrbi. Že kandidatura nas navdaja s ponosom, če bomo pa še uradno uvrščeni na prestižni seznam svetovnih čudes, bomo od ponosa kar pokali.