VALENTIN SCHEIN: ZVONČKI SO LETOS PREHITELI PRVI SPOMLADANSKI DAN

"Kakor med ljudmi, najdemo tudi med zvončki take in drugačne posebneže, ki se malo ali zelo razlikujejo od drugih"

Letošnje leto so zvončki zelo pohiteli. Le kam se jim letos tako mudi, kot da ne vedo, da jih bo v času njihovega najlepšega cvetenja presenetil sneg in mraz. Bele zaplate navadnega malega zvončka so že v začetku februarja pobelile svoja rastišča, prvi med njimi so na Tržišču iz zemlje pokukali že kmalu po novem letu, kot da bi hoteli prvi pozdraviti nekdanje prebivalce, ki so si na tej vzpetini pred več kot 3000 leti našli dom.

Prvi zvončki so na plano pokukali že takoj po novem letu       

O zvončkih, ki rastejo na Slovenskem (navadni mali zvončki) med prvimi piše že Carl Linnaeus, švedski botanik iz 18. stoletja. V svoji knjijgi "Species Plantarium" iz leta 1753 opisuje razprostranjenost te vrste zvončka in navaja »Ad radices Alpinum, Veronnae, Tridenti, Viennae«, v prevodu »od vznožja Alp, od Verone, Tridenta in do Dunaja«. Danes vemo, da so njihova naravna rastišča med Pireneji na zahodu in Ukrajino na vzhodu, njegovo naravno rastišče je tudi celoten Balkanski polotok.

O navadnem malem zvončku (Galanthus nivalis) je Jože Bavcon napisal zanimivo knjižico, vredno prebiranja, ki jo priporočam predvsem tistim, ki jim bo v bodoče mali zvonček izziv opazovanja in raziskovanja.

Kar bi morali že učitelji povedati svojim učencem, je dejstvo, da je navadni pomladni zvonček zavarovan, čeprav se skoraj vsi Notranjci in tudi drugi Slovenci začudeno sprašujejo, zakaj, saj so njihova rastišča res velika in z milijoni rastlin, ampak ko jim poveš, da spomladanskih belih preprog zvončkov ni povsod, predvsem pa ne rastejo v tako velikem številu, kot pri nas, potem se njihovo razmišljanje kmalu spremeni. A žal ne vsem. Vladna "Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah" določa, da je prepovedano izkopavanje čebulic zvončkov, cvetočih zvončkov, brez čebulic pa se lahko nabere le tako velik šopek, da se palec in kazalec roke stikata, ko v roki držimo šopek iz njih.

Kakor med ljudmi, najdemo tudi med zvončki take in drugačne posebneže, ki se malo ali zelo razlikujejo od drugih. Prva razlika je predvsem v velikosti zvončkov in njihovih cvetov, pomembna je tudi oblika cvetov in cvetnih listov, od zelo oblastih do zelo špičastih. V naravi najdemo tudi zvončke z več kot tremi zunanjimi cvetnimi listi. Niso pogosti, se pa na nekaterih rastiščih pojavljajo pogosteje.

Prav tako se razlikujejo po obarvanosti in vzorcih na notranjih cvetnih listih v obliki čaše - na njih najdemo vzorce srčka, netopirja, črke M in mnogo drugih vzorcev, seveda če nam hrbet in leta omogočajo ogled teh podrobnosti in same oblike cvetov.

Zvončki imajo različne vzorce, od netopirjev, črke M in srčka      

Obstajajo tudi zvončki, ki niso povsem beli

Res je, da za tiste, ki jih boli hrbet in so nekoliko bolj trdi v vratu raziskovanje zvončkov res ni najbolj primeren šport. A vsak priklon zvončku je tudi priklon naravi. Po nešteto priklonih se ves trud tudi izplača, saj spoznamo različnost in skrivnost teh malih belih cvetov, teh prvih znanilcev pomladi.

Po mnogih priklonih pa narava poskrbi tudi za presenečenja. Eno izmed teh se je zgodilo letos, tam nekje za mnogim gorami in mnogimi cerkvami, na robu ene izmed sosednjih dolin. Čisto slučajno, pod velikim gabrom, tiho kot se za naravo spodobi, se nam je pričaral šopek zvončkov z zeleno obarvanimi cvetnimi listi. Res velika redkost med temi prvimi pomladančki, ki tako neopazno zacvetijo vsako pomlad.

Valentin Schein, naš strokovni sodelavec in svetovalec direktorja, sicer arheolog in odličen poznavalec zgodovine, je izjemen ljubiteljski fotograf, ki večino juter, popoldnevov in večerov v letu preživi pogreznjen v čudovito naravo Notranjskega parka. Najlepše fotografije, ki jih objavimo, so ponavadi rezultat njegovega potrpežljivega, večurnega ždenja v kakem grmu, sploh ko gre za redke posnetke ptic. V Parku je neusahljiv vir znanja, zanimivih informacij ter zabavnih zgodb in anekdot.