MATIC KOZINA: OREL IN JEZERO

Orel belorepec v lovu. (foto: Marjan Artnak)

Zaradi številnosti rib in ptic predstavlja Cerkniško jezero enega najbolj pomembnih prehranjevalnih in gnezditvenih habitatov za orla belorepca v Sloveniji, hkrati je jezero skrajni jugozahodni rob areala te vrste na svetu. Posamezne osebke je možno v okolici jezera spremljati preko celega leta, vendar gnezdo v okolici še ni bilo najdeno.  Dokaz, da je ta orel zasidran v kulturno izročilo ljudi in je bil prisoten na tem območju že v preteklosti, najdemo nedaleč stran od Cerkniškega jezera. Najdemo ga v Postojni, ki je le drugo ime za belorepca, ki naj bi nekoč gnezdil na tamkajšnjem griču Sovič.

Grb občine Postojna. Na grbu je upodobljen orel belorepec, družbo mu dela človeška ribica. (vir: www.visit-postojna.si)

Orel belorepec je naša največja ujeda in lahko preko kril meri tudi do 2,4 m, samice pa so ponavadi večje od samcev. Je temno rjave barve s svetlo-rjavo glavo in belim klinastim repom, ki orlu daje ime. Zadržuje se v okolici voda, saj večino hrane predstavljajo ribe in obvodne ptice, pozimi pa se priložnostno prehranjuje z mrhovino. Podobno ekološko nišo kot belorepec na Evro-Azijskem območju, zaseda na območju Severne Amerike njegov popularnejši »bratranec« Ameriški jezerec, ki ga krasi značilno belo obarvana glava. Slednji je postal celo nacionalni simbol ZDA in ga najdemo v grbu ameriškega predsednika in tudi motorjev Harley-Davidson.

Po znanih podatkih naj bi se v zadnjih 200 letih ta orel pojavljal le kot redek gost in še to v goratih predelih severne Slovenije. Prvo gnezdo je bilo najdeno šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v okolici Kočevske Reke. Konec 20. stoletja naj bi bila populacija ocenjena na 1-3 gnezdeče pare, do leta 2009 pa je narasla na 8  do 11 parov. Zadnji vzpodbudni podatki sorodnega projekta LIFE Kočevsko pa kažejo uspešno gnezditev para iz Kočevske Reke, ki sta uspela vzrediti že vsaj dve generacij mladih orlov.

Orel belorepec. (foto: Gregor Bernard)

Kljub svoji velikosti je belorepec plaha ptica, še posebej to velja v času gnezdenja. Prav opustitev gnezda zaradi pretiranega vznemirjanja predstavlja eno izmed največjih groženj populaciji. Večino motenj prihaja iz naslova sečnje, izvajanja ribolova ali turistično rekreativnega obiska v okolici gnezd.  Znana sta primera, ko je zaradi nenehnega nadlegovanja naravovarstvenega fotografa, oziroma lastnika, ki je kljub prepovedi nelegalno izvajal sečnjo v bližini gnezda. V obeh primerih je par opustil gnezdenje.

Čeprav belorepec ni med glavnimi tarčnimi vrstami projekta LIFE Stržen, pa bo izkop stare struge Stržena prinesel povečanje habitata in izboljšanje življenjskih razmer za ribe in ptice, ki predstavljajo njegov plen. Tako bo projekt LIFE Stržen posredno vplival tudi na prihodnost majhne in krhke populacije te mogočne ptice.

Belorepec »ulovljen« v fotopasti v Kočevski Reki (foto: ZGS OE Kočevje)

Avtor članka, Matic Kozina, je član projektne ekipe LIFE Stržen, zaposlen pri projektnem partnerju Zavod RS za varstvo narave.