TOMAŽ JANČAR: REZULTATA SI ŠE NE UPAM NAPOVEDATI, A VEM, DA BO ZANIMIV

Vso pomlad nas ptiči razveseljujejo s svojim petjem. Velika večina je aktivnih podnevi, tako da se ptičje petje razlega predvsem zjutraj in dopoldne. Ponoči pa v večjem delu Slovenije vlada tišina, le tu in tam ozračje razgiba oglašanje kakšne sove. Povsem drugače je na vlažnih travnikih v porečju reke sedmerih imen, tudi na Cerkniškem polju. Tu od maja do julija ponoči odmeva koščeva pesem.
Kosec (Foto Ron Knight, Seaford 2, Wikimedia commons)
Kosec je srednje velika travniška ptica, ne dosti večja od kosa. Je zelo lepa in pisana ptica. Ne sicer živo pisana, čipkasto se izmenjujejo odtenki rjave, sive, bele in črne barve. A kosca zlepa ne boste videli, saj celotno življenje preživi skrit v travi. Na travniku se prehranjuje in tam tudi gnezdi. Tudi pred plenilci se večinoma, v teku, umakne med travo.
Kosca zlepa ne boste videli, saj celotno življenje preživi skrit v travi. (Foto Isle of Man Government, Wikimedia commons)
Njegov življenjski prostor so torej ekstenzivni travniki. Taki z dovolj redko travo, da se po njej lahko giblje. Ne mara visoke trave, mora pa biti dovolj visoka, da mu omogoča kritje. In takšnih travnikov je vse manj. Ekonomika v sodobnem kmetijstvu zahteva intenziviranje travnikov. Kmetje pridelek travinja povečajo z gnojenjem, dosejevanjem in z zgodnjo ter večkratno košnjo. Na takem travniku pa za kosca ni več pogojev. Ne le, da mu struktura rastja preprečuje gibanje, tudi žužkov in drugih nevretenčarjev, s katerimi se hrani, je bistveno manj. Kosec je zaradi tega izginil z večjega dela Slovenije in je povsod postal velika redkost. Povsod, razen na vlažnih travnikih kraških polj in na gorskih strminah v Posočju, kjer naravne danosti onemogočajo ali vsaj otežujejo intenziviranje travnikov. 
Kosec ne mara visoke trave, mora pa biti dovolj visoka, da mu omogoča kritje. (Foto Ron Knight, Seaford 2, Wikimedia commons)
Cerkniško jezero, naravni fenomen brez primere daleč naokoli, je zadnja leta najpomembnejše območje za kosca v državi. Povsod drugod že leta spremljamo, kako populacije koscev žalostno propadajo. Pri nas na jezeru pa je stanje odlično in se še izboljšuje. Na jezeru ključna grožnja za kosca ni intenziviranje travnikov, kot je to drugod po državi, pač pa njihovo opuščanje. Če jezerskih travnikov vrsto let ne pokosimo, se naberejo sloji odmrlega rastlinja in zrastejo kopuče šašev, kosci pa izginejo. A razmere se, kar se tega tiče na jezeru izboljšujejo. Vse več je predelov, ki so že bili opuščeni, pa se zdaj spet kosijo. Tu se pozna dobro delo Notranjskega parka in trud naravovarstvenikov, ki smo uspeli na kmetijskem ministrstvu izposlovati bistveno višja kmetijska okoljska plačila za koscu prijazno košnjo.
 Cerkniško jezero je zadnja leta najpomembnejše območje za kosca v državi. (Foto Sergej Jelisejev, Wikimedia commons)

Kosec - ob Lipsejnščici, Cerkniško jezero (foto Tomaž Jančar)
Letošnje leto je za Cerkniške kosce posebno. Odkar jih redno popisujemo v začetku junija, na jezeru še ni bilo toliko vode kot je zdaj. Vsa najboljša območja za kosce so globoko pod vodo. A številni kosci so vseeno tu. Zaenkrat razporejeni po robovih jezera, pač na prvih travnikih ki so že iz vode. Ta vikend jih bomo prešteli. Rezultata si ne upamo napovedati, a bo zanimiv. Bomo pa štetje ponovili, ko bo voda odtekla. Konec junija nemara.



Kosec - Popis CrexNight 2018 (foto Tomaž Jančar)

Tomaž Jančar je v Notranjskem parku strokovni vodja, neprecenljiv vir znanja s področja kmetijske politike in naravovarstva. Je velik ljubitelj narave in navdušen hribolazec, že od dijaških let pa ga strastno zanimajo ptice. Vse od leta 1980 zato sodeluje z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic, kjer je bil zaposlen 15 let, od tega je bil 4 leta direktor, nazadnje pa kot vodja varstveno ornitološkega sektorja. Javnost ga pozna kot enega glavnih nasprotnikov postavitve vetrnic na okolijsko dragoceni in občutljivi Volovji Rebri, ki je dom planinskega orla in beloglavih jastrebov. V slovensko okoljevarstveno zgodovino se je zapisal kot eden najbolj zaslužnih za to, da so bili kapitalski apetiti poraženi in vetrnic danes tam ni. 
Tomaž Jančar na Volovji Rebri. (Foto: Tomaž Mihelič)

Komentarji

Priljubljene objave