TOMAŽ JANČAR: REZULTATA SI ŠE NE UPAM NAPOVEDATI, A VEM, DA BO ZANIMIV
Vso pomlad nas ptiči razveseljujejo s svojim petjem. Velika
večina je aktivnih podnevi, tako da se ptičje petje razlega predvsem
zjutraj in dopoldne. Ponoči pa v večjem delu Slovenije vlada tišina, le tu in tam ozračje razgiba oglašanje kakšne sove. Povsem drugače je na vlažnih travnikih v
porečju reke sedmerih imen, tudi na Cerkniškem polju. Tu od maja do julija ponoči
odmeva koščeva pesem.
Kosec je srednje velika travniška ptica, ne dosti večja od
kosa. Je zelo lepa in pisana ptica. Ne sicer živo pisana, čipkasto se izmenjujejo
odtenki rjave, sive, bele in črne barve. A kosca zlepa ne boste videli, saj
celotno življenje preživi skrit v travi. Na travniku se prehranjuje in tam tudi
gnezdi. Tudi pred plenilci se večinoma, v teku, umakne med travo.
Kosca zlepa ne boste videli, saj celotno življenje preživi skrit v travi. (Foto Isle of Man Government, Wikimedia commons) |
Njegov življenjski prostor so torej ekstenzivni travniki.
Taki z dovolj redko travo, da se po njej lahko giblje. Ne mara visoke trave,
mora pa biti dovolj visoka, da mu omogoča kritje. In takšnih travnikov je vse
manj. Ekonomika v sodobnem kmetijstvu zahteva intenziviranje travnikov. Kmetje
pridelek travinja povečajo z gnojenjem, dosejevanjem in z zgodnjo ter večkratno
košnjo. Na takem travniku pa za kosca ni več pogojev. Ne le, da mu struktura rastja
preprečuje gibanje, tudi žužkov in drugih nevretenčarjev, s katerimi se hrani,
je bistveno manj. Kosec je zaradi tega izginil z večjega dela Slovenije in je
povsod postal velika redkost. Povsod, razen na vlažnih travnikih kraških polj
in na gorskih strminah v Posočju, kjer naravne danosti onemogočajo ali vsaj
otežujejo intenziviranje travnikov.
Kosec ne mara visoke trave, mora pa biti dovolj visoka, da mu omogoča kritje. (Foto Ron Knight, Seaford 2, Wikimedia commons) |
Cerkniško jezero, naravni fenomen brez primere daleč naokoli,
je zadnja leta najpomembnejše območje za kosca v državi. Povsod drugod že leta
spremljamo, kako populacije koscev žalostno propadajo. Pri nas na jezeru pa je
stanje odlično in se še izboljšuje. Na jezeru ključna grožnja za kosca ni
intenziviranje travnikov, kot je to drugod po državi, pač pa njihovo opuščanje.
Če jezerskih travnikov vrsto let ne pokosimo, se naberejo sloji odmrlega rastlinja
in zrastejo kopuče šašev, kosci pa izginejo. A razmere se, kar se tega tiče na
jezeru izboljšujejo. Vse več je predelov, ki so že bili opuščeni, pa se zdaj
spet kosijo. Tu se pozna dobro delo Notranjskega parka in trud
naravovarstvenikov, ki smo uspeli na kmetijskem ministrstvu izposlovati
bistveno višja kmetijska okoljska plačila za koscu prijazno košnjo.
Cerkniško jezero je zadnja leta najpomembnejše območje za kosca v državi. (Foto Sergej Jelisejev, Wikimedia commons)
|
Kosec - ob Lipsejnščici, Cerkniško jezero (foto Tomaž Jančar) |
Letošnje leto je za Cerkniške kosce posebno. Odkar jih redno
popisujemo v začetku junija, na jezeru še ni bilo toliko vode kot je zdaj. Vsa najboljša
območja za kosce so globoko pod vodo. A številni kosci so vseeno tu. Zaenkrat
razporejeni po robovih jezera, pač na prvih travnikih ki so že iz vode. Ta
vikend jih bomo prešteli. Rezultata si ne upamo napovedati, a bo zanimiv. Bomo
pa štetje ponovili, ko bo voda odtekla. Konec junija nemara.
Kosec - Popis CrexNight 2018 (foto Tomaž Jančar) |
Tomaž Jančar je v Notranjskem parku strokovni vodja, neprecenljiv vir znanja s področja kmetijske politike in naravovarstva. Je velik ljubitelj narave in navdušen hribolazec, že od dijaških let pa ga
strastno zanimajo ptice. Vse od leta 1980 zato sodeluje z Društvom za
opazovanje in preučevanje ptic, kjer je bil zaposlen 15 let, od tega je bil 4
leta direktor, nazadnje pa kot vodja varstveno ornitološkega
sektorja. Javnost ga pozna kot enega glavnih nasprotnikov postavitve
vetrnic na okolijsko dragoceni in občutljivi Volovji Rebri, ki je dom
planinskega orla in beloglavih jastrebov. V slovensko okoljevarstveno
zgodovino se je zapisal kot eden najbolj zaslužnih za to, da so bili
kapitalski apetiti poraženi in vetrnic danes tam ni.
Tomaž Jančar na Volovji Rebri. (Foto: Tomaž Mihelič) |
Komentarji
Objavite komentar