JOŠT STERGARŠEK: MRAVLJIŠČARJI

"Bomo uspeli omogočiti, da bodo njegovo neverjetno življenjsko zgodbo v živo spoznali tudi naši zanamci?"

V naravi je vse povezano … malokatero bitje pa to povezanost ter medsebojno prilagojenost ali odvisnost ponazarja bolje kot dnevni metulji iz rodu mravljiščarjev (po novem Phengaris, prej Maculinea). Mravljiščarji so majhni metulji. Njihov razpon kril meri le okoli 3 cm, pa kljub temu sodijo med večje v družini modrinov. V Sloveniji živijo štiri vrste tega rodu, vse imajo zelo podoben in izjemno zanimiv razvojni krog.

Sviščev mravljiščar

Odrasli metulji julija in avgusta letajo nad travišči v iskanju medičine, vode, partnerjev in izbranih rastlin, s katerimi se bodo hranile ličinke - gosenice. Samice oplojena jajčeca namreč odlagajo na točno določene vrste rastlin, gosenice pa - zanimivo - posvojijo določene vrste mravelj in jih odnesejo v svoje bivališče, kjer ti posebneži med metulji preživijo neugodne življenjske razmere, ki zavladajo s prihodom jeseni in zime.

Presihajoče Cerkniško jezero je dom bitjem, ki jih vse težje najdemo v razvitih delih Evrope.

Gosenice večine vrst mravljiščarjev v mravljišču jedo ličinke gostiteljskih vrst mravelj, ličinke sviščevega mravljiščarja pa živijo bolj miroljubno življenje in se od mravelj pustijo pitati. V Notranjskem regijskem parku zagotovo živita dve vrsti mravljiščarjev, sviščev (Phengaris alcon) in strašničin mravljiščar (Phengaris teleius).

Odrasel strašničin mravljiščar počiva na socvetju zdravilne strašnice – edine rastline, s katero se hrani kot ličinka

Slednjega so tu raziskovalci nazadnje opazili sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, kasneje pa se je za njim izgubila sled … A pred nekaj leti sem se ga razveselil med rednim spremljanjem dogajanja v naravi našega parka. Da, ponovno smo ga odkrili! Ob pogledu na travnato površino, okrašeno s temnimi socvetji zdravilne strašnice, na katere so sedale samičke sviščevih mravljiščarjev in na vijolično škrlatne cvetove odlagale jajčeca, me je preplavil občutek sreče, počutil sem se kot otrok, ki je pod kavčem spet odkril pred tedni izgubljeno igračko … 

Samica sviščevega mravljiščarja si je od napornega odlaganja jajc oddahnila na gredljatem luku.

Sviščev mravljiščar (Phengaris alcon) je nekoliko pogostejši, a nič manj poseben. Če se gosenice strašničinega mravljiščarja hranijo izključno s cvetovi oziroma razvijajočimi se semeni zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis), se gosenice sviščevega mravljiščarja hranijo s cvetnimi popki močvirskega svišča (Gentiana pneumonanthe). Po par tednih se naveličajo vegetarijanstva in se spustijo na tla, kjer jih zaradi značilnega vonja gosenic najdejo mravlje in jih vzamejo za svoje …

Močvirski svišč je edina vrsta rastline, s katero se hranijo populacije sviščevih mravljiščarjev živeče na vlažnih travnikih in nizkih barjih.

Veselju ob opazovanju teh zanimivih, a žal močno ogroženih metuljev, vedno sledi vprašanje, ali nam bo uspelo to, kar je marsikje utopično pričakovati … bomo uspeli ohraniti življenjski prostor tega ogroženega metulja? Bomo uspeli omogočiti, da bodo njegovo neverjetno življenjsko zgodbo v živo spoznali tudi naši zanamci?

Kaj vse še skriva skrivnostna tančica našega najbolj čarobnega jezera?

Jošt Stergaršek je nepogrešljiv del ekipe Notranjskega regijskega parka. Biolog po izobrazbi in srcu, ribič, raziskovalec narave, sanjač, dober poznavalec flore in favne Cerkniškega jezera, ljubiteljski fotograf, ki mu v objektiv pogoste uspe ujeti kaj, kar očesu ostane skrito.