PARKOVO PERO: IZAK HRIBAR MEDEN: "PROJEKT MARTINJAK"
"Ko se tako na terenu pogovarjam z ljudmi, ki živijo z jezerom že od
rojstva, povedo, kako zelo se je vse skupaj zarastlo. Zato je delo, ki ga na
tem področju izvaja Notranjski park, pa tudi nekateri zasebni lastniki,
izjemnega pomena"
V prvih avgustovskih dneh smo se podali v nov projekt, na
»martinska blata«, kjer nas je čakalo veliko zaraščenih parcel, ki niso bile
košene že nekaj desetletij, mi pa smo jih v prvi fazi v letošnjem avgustu pripravili
do tega, da se bodo lahko v prihodnje strojno kosile.
Ogled in priprava na delo
Že ob prvem pogledu je bilo jasno, da bo delo zahtevno |
Preden smo pričeli z delom, sem parcele našel in si jih ogledal. Priznam, izgledale so slabo. Že sama hoja po teh površinah ni ravno nedeljski sprehod, saj so parcele prekrite z »menihi«. Gre za neraven teren, kjer so vmes tudi luknje do globine pol metra, ki jih v poplavnem času zalije voda. Med »menihi« je bilo tudi veliko grmovja, dreves. Skratka, veliko dela, tako z motorno žago, traktorsko kosilnico kot tudi s strojem za mletje vej in mulčerjem, pripetim za traktor.
Delo
Torej, začeli smo z delom, od parcele do parcele. Vmes nam
je ponagajal tudi dež, ki je nekajkrat dodobra namočil teren, kar je oteževalo
izvedbo del, saj so parcele v jezeru. Spomnim se, kako sem sredi meseca, zgodaj
zjutraj, pred začetkom službe, spremljal, koliko litrov dežja je padlo na
kvadratni meter in koliko se je dvignil vodostaj Stržena. Ti podatki so seveda
vsem na voljo na spletu. V dneh po dežju je delo z nekajtonskim orodjem
nemogoče, saj bi se naredilo več škode kot pa koristi.
Delo je potekalo v več fazah. V prvi smo parcele, kjer niso
bile preraščene z velikim grmovjem, pokosili in si tako nekoliko olajšali delo. Sledila
je sečnja dreves (predvsem jelš in nekaj borovcev) ter velikega grmovja in mletje
ostalega materiala (vej, tanjših debel).
Zadnja faza, tista, ki bo v prihodnosti omogočila košnjo
s traktorskimi kosilnicami, je bila mulčenje vseh teh površin.
Menim, da je pogled na te površine zdaj popolnoma drugačen. Ko nekomu pokažem,
kakšna je bila površina prej in po opravljenem delu, naletim na pozitivno
presenečenje, kaj vse se da narediti.
Območje ob začetku urejanja površin |
Površine danes, po urejanju |
Glede na to, da je naše delo opazno in opazovano in naleti
na različne odzive, tako na družabnih omrežjih kot tudi na terenu, moram poudariti,
da se mi zdi izjemno pomembno, da se ohranja košnja površin Cerkniškega jezera. Pa tudi zmanjševanje zaraščenih površin, in to iz več razlogov. Vsa dela, ki
jih opravljamo v Notranjskem parku na jezeru, se izvajajo po prvem avgustu, saj
na ta način skrbimo za ohranjanje narave. V zadnjem času se veliko govori o
pokolih zveri; verjetno je del vzroka tudi to, da je vse več površin, ki so
bile nekoč košene in obdelane, danes zaraščenih. Te površine segajo skoraj do
vasi, mest. Ali se je kdo od spletnih komentatorjev kdaj vprašal, zakaj se veča
populacija teh zveri, zakaj je več napadov? Seveda se vse grmovje, ki ga
premore naš čudež narave, ne bo nikoli posekalo in očistilo, ker bi to imelo
negativne posledice na ves sistem, prepričan pa sem, da je to do določene mere
potrebno.
Izak v kratki minuti oddiha med delom pod Martinjakom |
Ko se tako na terenu pogovarjam z ljudmi, ki živijo z jezerom že od rojstva, povedo, kako zelo se je vse skupaj zarastlo. Zato je delo, ki ga na tem področju izvaja Notranjski park, pa tudi nekateri zasebni lastniki, izjemnega pomena; tu mislim tudi na košnjo, ki je možna v poletnih mesecih ob zadostni suši. Seveda na jezeru nikoli ne bomo orali in sejali pšenice, ali kosili najbolj kvalitetne krme, so pa drugi pomembni razlogi, ki sem jih napisal zgoraj. Na te stvari gledam verjetno tako tudi zato, ker se tudi doma soočam s podobnim delom kot v službi. In iskreno verjamem, da so ti projekti dobri, tako za naravo, živali kot tudi za ljudi, ki živimo tu.
Jezerski mir
Za izvedbo vseh teh del je seveda nujna strojna mehanizacija,
čeprav sem v preteklosti zaznal, da bi se dalo vse te hektare
urediti tudi samo ročno Ob vsem tem brnenju
strojev pa je vredno, preden se začne jutranje delo, postati za minuto ali dve in
poslušati tišino, ki je marsikdo zaradi izjemnega »razvoja« sveta ne more več slišati.
In to na jezeru, kjer ni potrebno imeti sreče, da boš ob tem videl še srnjad,
ki teče mimo. Pa še nekaj. Ob vsem tem sem dobil tudi idejo ali dve za novo tekaško
progo – to okolje je lahko tudi izjemen prostor za rekreacijo. In tega se premalo zavedamo.
Izak Hribar Meden je pomemben del terenske ekipe Notranjskega parka. Svoje delo opravlja s srcem in skrbnostjo in z umom ekstremnega športnika. Tako kot v službi, je tudi v svojem prostem času nenehno zunaj, najraje v naravi. Ali opravlja kakšno kmečko opravilo v domači Žerovnici, ali teče kje ob jezeru - sam ali pa s svojo ekipo tekaških navdušencev, ki jih ponosno trenira. Ker mu to ni dovolj, se redno udeležuje gasilskih podvigov in mednarodnih tekmovanj na najzahtevnejših poligonih "Fire Combat." Največkrat ga srečate v družbi pasjega prijatelja.
Komentarji
Objavite komentar