GOSTUJOČE PERO: KATARINA DENAC - Neulovljiva

"A deževje se je šele dobro začelo. Voda se je ob koncu maja in v začetku junija dvignila za več kot meter in pol. Gnezda so zagotovo propadla."

Cerkniško jezero je nepredvidljivo, kar je njegova edina stalnica. To nam je ponovno dokazalo v letu 2019, ko se je april za gnezdeče ptice pričel kar obetavno. Vode ni bilo veliko – do Ključev se je dalo priti po suhem – vendar pa so bila obsežna trstišča na Belem bregu, v Leviščih, južno od Gorice, v Zadnjem kraju in še marsikje kljub temu primerno poplavljena. Primerno za gnezdenje bobnarice. In res – prvega samca smo slišali bobnati že zadnji dan marca, skoraj mesec dni prej kot leta 2018. 

Bobnarica med trstičjem Cerkniškega jezera. Foto: Anton Gerbec

Konec aprila sta na jezeru bobnala dva samca, mi pa smo se lotili iskanja gnezda. Samci so namreč malce muhavi: ker ne skrbijo za mladiče, jih včasih sredi gnezditvene sezone hormoni odnesejo proč od samic z njihovimi potomci. Zato smo želeli z GPS sledilno napravo raje opremiti samico, ki sama skrbi za dva do pet mladičev. 

Ptica, ki jo je izjemno težko odkriti. Bobnarica. Foto: Anton Gerbec.

Gnezda smo iskali s sistematičnim prečesavanjem trstičja. Osredotočili smo se na okolico pojočih samcev, saj glede na tuje izkušnje samice zgradijo gnezdo v polmeru 50-100 m od pevskih mest samca. Ta so nekakšni okrogli podstavki iz pomečkanega in pohojenega vodnega rastlinja. Gnezda so temu zelo podobna, vendar precej večja, saj je njihov premer med 50 in 60 cm.

Trstičevje na Leviščih na Cerkniškem jezeru. Foto: Katarina Denac

Konec aprila, predvsem pa prvi dnevi maja so se začele obetati zelo neugodne razmere – vreme se je občutno shladilo, dež je bil del vsakdana. Gladina jezera se je dvigala in nam pričela oteževati delo. Mnogi predeli so postali nedostopni kljub visokim ribiškim škornjem. Po pomoč smo se zatekli k dronu. 

Priprava drona. Foto: Katarina Denac

Z dronom smo sistematično snemali Levišča in Beli breg ter nato pregledali posnetke, izločili tiste s sumljivimi strukturami in si izpisali njihove koordinate, da bi jih preverili še peš.

Sumljiva struktura na posnetku drona. Foto: DOPPS

Ker je bila vsenaokoli voda, je dron pristajal kar v naše iztegnjene roke. Metoda iskanja gnezd z dronom se nam je zdela zelo perspektivna, saj smo iz posnetkov z lahkoto določili gnezda lisk, razvidne pa so bile tudi ribe in sive gosi.

Gnezdo liske (levo -  črna pika na gnezdu je valeča liska) in ribe (desno) na posnetku drona z Levišč. Foto: DOPPS

A deževje se je šele dobro začelo. Voda se je ob koncu maja in v začetku junija dvignila za več kot meter in pol. Vsa morebitna gnezda bobnarice in ostalih vodnih ptic so zagotovo propadla zaradi poplav. Ker so te vztrajale še v začetek junija, je bila verjetnost, da bi samice naredile nadomestna legla, zelo majhna.

Dve sivi gosi (med obema pasovoma gostega trstičja) na posnetku drona z Levišč. Foto: DOPPS

V drugi polovici junija je na jezeru še vedno bobnal en samec, in sicer na Ključih. Voda je sicer do takrat upadla na primerno višino, vendar se je gnezditveno obdobje za bobnarico bližalo koncu. Verjetnost, da bi uspeli ujeti samca, je bila zelo majhna, saj se tako pozno v gnezditveni sezoni ne odziva več na posnetek konkurenčnega samca. 

Gnezdo liske z 10 jajci, Levišča, Cerkniško jezero. Foto: Katarina Denac

Nato nam jo je zagodla še GPS sledilna naprava. Ker je prenehala delovati, smo jo morali konec junija poslati proizvajalcu v popravilo, nazaj pa smo jo dobili šele v začetku julija. To pa je čas, ko bobnarica tudi v idealnih pogojih ne gnezdi. Bobnarica je tako za nas, po neuspešnem lovljenju  letu 2018, tudi v letu 2019 ostala neulovljiva.

Avtorica bloga Katarina Denac. Foto: Damijan Denac

Katarina Denac je varstvena ornitologinja, zaposlena na DOPPS. Ukvarja se z ekološkimi raziskavami ptic kmetijske in gozdne krajine, spremljanjem njihovih populacij ter ukrepi varstva. Zasebno jo veselijo tek, vrtnarjenje in branje.