GOSTUJOČE PERO: MARJETA CVETKO - Moje jezero

"Jezero je vsakič drugačno, divje, nepredvidljivo."

K pisanju prispevka o Cerkniškem jezeru so me povabili ravno v času intenzivne selitve žerjavov čez naše kraje. Pomislila sem, naj pišem o žerjavih? Pa vendar je jezero zame še toliko drugega; rastline, kačji pastirji, ptice, travniki, voda… Po dolgem sprehodu po jezeru sem prišla do odločitve, da bom pisala o mojem jezeru, o tem, kako me spremlja že vse življenje.

Cerkniško jezero s Slivnico v ozadju. Foto: Marjeta Cvetko.

Verjetno imam ljubezen do jezera že v genih, saj moji straši in stari starši izhajajo iz krajev ob jezeru, ki je v njihovem življenju imelo velik pomen. Spomini iz mladosti me vežejo na taborjenje, polhanje ob jezeru, vožnjo s kanujem, kopanje, iskanje živali. Iz osnovne šole se spominjam drsanja, ko je bilo jezero tako polno, da smo lahko drsali skoraj do Karlovice. Zdi se mi, da za to v naslednji letih ni bilo več priložnosti. V srednji šoli smo na jezeru preživljali poletja, predvsem v Zadnjem kraju, jezero je postalo prostor za druženje. Tu sem prvič slišala jezno medvedko, ki je pihala in rjovela, kar je odmevalo po vsem zalivu, bilo je precej grozljivo in zelo hitro smo se pobrali od tam. 

Kobulasta vodoljuba. Foto: Marjeta Cvetko

Ob odhodu na fakulteto je jezero postalo prostor za kolesarjenje. Jezero in okolico sem prekolesarila po dolgem in počez in vedno je bilo drugačno. V tem času sem se navdušila nad opazovanjem ptic. Z daljnogledom sem se potikala po jezeru in cele dneve preživela v opazovanju ptic. Ko je prišel čas za izbiro teme za diplomsko delo, sem izbrala jezero. Vso zimo sem zbirala podatke o rastlinah v pritokih jezera. 

Ozkolistni munec. Foto: Marjeta Cvetko

Po končani fakulteti se je moja ljubezen do rastlin nadaljevala, predvsem nevsakdanjih, mesojedk in kukavic. Večino teh sem našla na Dujicah. Prišla sem tudi do odkritja nove vrste za Cerkniško jezero, orhideje Loeslove grezovke. Odkrila sem jo po naključju, glede na habitat sem se podala v iskanje barjevke, našla pa sem grezovko. 

Loeslova grezovka. Foto: Wikipedia

Ves ta čas sem se ukvarjala tudi s pticami. Udeležila sem se marsikaterega popisa ptic, največkrat popisa kosca. Spomnim se, ko sem se na popis prvič podala sama, saj ni bilo dovolj popisovalcev. Bilo me je zelo strah, sama na jezeru pod Martinjakom sredi noči. Imela sem še to srečo, da se je popis izvajal ravno v času ženitve srnjakov in srn. Znašla sem se med dvema srnjakoma, ki sta bila polna hormonov, a sem se hladnokrvno posvetila popisu. Ni bilo neprijetnega srečanja. Od takrat dalje se na popis najraje podam sama, ponoči je jezero precej drugačno kot podnevi, kar naenkrat slišiš vse zvoke, kar podnevi ne pride do izraza, saj imamo polno dela za opazovanje z očmi. 

Polojnik. Foto: Marjeta Cvetko

Danes še vedno večino prostega časa preživim na jezeru, z mojo Lomo. Najraje se podam na sprehode po "divji strani jezera," tja, kjer se ljudje običajno ne sprehajajo. Vsako jesen čakam na selitev žerjavov, pozimi na prihod malega žagarja in velikih jat lisk. Pomlad pa je čas za prihod štorkelj, predvsem so mi ljube tiste v Martinjaku, ki vztrajajo že 15 let. Začetek poletja naznanijo močvirske kukavice. Jezero je vsakič drugačno, divje, nepredvidljivo.

Na sliki avtorica bloga Marjeta Cvetko. Foto: Marko Cvetko.

Marjeta Cvetko je Cerkničanka, po poklicu učiteljica biologije, v prostem času pa najraje potopljena v neokrnjeno naravo, kjer se največkrat posveča opazovanju ptic. Je članica Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. S svojo terapevtsko psičko Lomo prosti čas tako deli tudi z osebami s posebnimi potrebami, otroki, učenci in starostniki.