PARKOVO PERO: VALENTIN SCHEIN - "ANGELI IN ŽERJAVI NAD JEZEROM"

»Na nebu in v sanjah bo vedno dovolj prostora za vse ptice in vse angele tega sveta.«

Te dni je marsikaterega Cerkničana in prenekaterega obiskovalca Cerkniškega jezera k pogledu v nebo spodbudilo nevsakdanje ptičje oglašanje visoko na nebu. Nekakšno trobljenje. Številčne, v zanimive simetrične oblike urejene jate velikih črnih pik so počasi preletavale nebo. "Žerjavi," so takoj uganili nekateri. Da gre za sivega žerjava, z latinskim imenom Grus grus, so vedeli poznavalci in navdušenci nad ptiči. 

Ste v teh dneh nad Cerknico opazili tele črne pičice? (Foto: Tine Schein) 

Pri nas žerjave vidimo v času selitev. Spomladi od sredine marca naprej, ko se vračajo na svoja gnezdišča. Preleti proti jugu v jesenskem času pa so nekoliko bolj skrivnostni in prikriti očem naključnega opazovalca neba, pa tudi glasnost žerjavov je na selitvi proti jugu manjša kot pri spomladanski selitvi nazaj proti gnezdiščem v severni Evropi in v ruskih stepah. 

Žerjavi preko Cerkniškega jezera potujejo v Afriko in na Iberski polotok (Foto: Tine Schein)

Selijo se po dveh ustaljenih poteh in za počitek uporabljajo vedno ista območja. V tople kraje žerjavi v večjih skupinah navadno odletijo konec septembra, njihovi preleti pa trajajo včasih celo do Silvestrovega. Na gnezditvena območja se iz prezimovališč v Afriki in z Iberskega polotoka vračajo marca in začnejo gnezditi aprila ali maja.

Takrat samica v gnezdo izleže eno ali dve jajci, redkeje tri. Posamičen par gnezdi na močvirjih in barjih, vendar za uspešno gnezdenje potrebuje velika in nedostopna območja. Zato najpogosteje gnezdi na neprehodnih visokih barjih in močvirjih, obdanih z gozdom ter ob neobljudenih rekah na severu Evrope. Gnezdo si zgradi iz močvirskega rastlinja v nižji vodi ali na tleh tik ob vodi. Isto gnezdo lahko uporablja leto za letom. Čeprav je žerjav oprezen ptič, ki se hitro splaši, je precej glasen. Ob zori ali v svetlih nočeh se starša na gnezdu glasno oglašata v duetu in se tako veselita novega življenja.

Žerjav si gnezdo zgradi v nižji vodi ali na tleh tik ob vodi. K istemu gnezdu se lahko vrača leto za letom. (Foto: Tine Schein)

Sivi žerjav v višino meri do 120 cm, njegov razpon kril pa kar od 180 do 220 cm. Barva perja je modrikasta do pepelasto siva, v času gnezdenja pa se mu perje obarva sivo rjavo. Njegovo obliko telesa poudarjajo dolge noge, dolg in tenek vrat ter razpotegnjena in velika krila, ki skoraj prekrijejo njegov kratek rep. Ko je na tleh, dajejo dolga, proti koncu črna letalna peresa kril vtis košatega razpršenega repa.

Sivi žerjav (Foto: Tine Schein)

Žerjavov kljun je okraste barve, grlo in sprednji del vratu sta sivo črna, hrbtni del vratu pa je bel. Čelni del glave ima odrasel žerjav obarvan rdeče, mlajši osebki pa imajo čelni del glave siv. Žerjav leti z iztegnjenim vratom in nazaj iztegnjenimi nogami. Na preletnih selitvah v zraku tvorijo jate v obliki črke V oziroma let v obliki klina, s čimer zmanjšajo zračni upor pri letu in s tem tudi porabo energije na dolgih preletnih poteh. Te imajo med 2000 in 6000 kilometrov.

Potovalne poti žerjavov so dolge tudi 6000 kilometrov. (Foto: Tine Schein)

Obstoj žerjavov ogrožajo izguba, drobljenje in degradacija njihovega življenjskega prostora, predvsem regulacije rek, urbanizacija in širitev kmetijskih območij. Največja grožnja pa je zanje izsuševanje mokrišč in obsežnih barij. Na gnezditvenih območjih, kjer se razvija nenadzorovan turizem, pa žerjavi večkrat puščajo v gnezdu mladiče nezavarovane, zaradi česar žalostno končajo kot plen drugih živali. Marsikje na žerjave na njihovih selitvenih še vedno prežijo lovci in jih navdušeno streljajo. 

Populacija žerjavov je ogrožena zaradi človeških posegov v njihov življenjski prostor. (Foto: Tine Schein)

Po podatkih iz leta 2014 je na svetu približno pol milijona žerjavov. Njihova populacija kljub posegom v njihova življenjska okolja, dejansko narašča. Še leta 2006 jih je bilo po nekaterih podatkih namreč za polovico manj - 250.000.

Največ žerjavov gnezdi na Finskem (50.000 parov), v evropskem delu Rusije (40.000 parov), na Švedskem (40.000 parov), Poljskem (20.000 parov), v Latviji (10.000 parov), v Estoniji in Nemčiji po 8.000 parov, na Norveškem 2.500, v Belorusiji 1.500, v Ukrajini 700, na Češkem 29, na Nizozemskem 7 in na Slovaškem 1 par. V Sloveniji po znanih podatkih žerjavi ne gnezdijo, ampak zgolj počivajo med selitvijo.

Ob Cerkniškem jezeru žerjavi le počivajo, gnezdijo pa ne (Foto: Tine Schein)

Ko mladi žerjavi postanejo sposobni za prvo selitev, se skupine žerjavov zberejo v jate in odpravijo na jug. Tisti, ki gnezdijo v Skandinaviji, se preko zahodne Poljske in Nemčije selijo jugozahodno Francijo pod Pireneje, kjer nekateri tudi prezimijo, večji del pa jih nadaljuje pot v prezimovališča v južni Španiji. Žerjavi iz Skandinavije, Rusije in Ukrajine se selijo preko Madžarske in Slovenije proti severu Italije, potem pa čez obale Francije vse do Gibraltarja. Nekateri se v severni Italiji obrnejo proti jugu in po Apeninskem polotoku nadaljujejo prelet proti jugu Italije, nato pa preko Sicilije v severno Afriko na obale Tunizije in Maroka, kjer prezimijo. Drugi del seleče se populacije leti preko Madžarske, Hrvaške in doline Neretve, preko Jadranskega morja v južno Italijo in preko Sicilijev severno Afriko. Tretji del žerjavov, ki se seli preko Madžarske, pa nadaljuje pot preko Srbije in Grčije proti dolini Nila, kjer prezimi. Tej populaciji se pridruži tudi populacija, ki se seli preko Črnega morja in vzhodnega Sredozemlja. 

Žerjavi imajo celo vrsto selitvenih poti (Foto: Tine Schein)

Žerjavi na svoji poti na jug. (Foto: Tine Schein)

Žerjave na Notranjskem opazujem že dobrih 20 let, zabeležil sem že več kot 300 opažanj teh zanimivih ptic. Svojih prvih 137 žerjavov sem opazoval na Dolenjskih blatah, nedaleč stran od Velike Karlovice. Največja jata, ki je prenočila na Cerkniškem polju, je bila opažena 22. novembra 2010, ko smo na Benetku, nekoliko višjem predelu pred Žerovnico, našteli kar 574 ptic. Spomnim se tudi opazovanja teh ptic v mesecu marcu leta 2015 - takrat je bilo nad jezerom preko 600 ptic, nad njimi pa so grmela ameriška vojaška letala F16. Verjetno so imela skupaj s slovensko vojsko strateško vajo plašenja ptic nad Cerkniškim jezerom.

Avtor tega bloga že 20 let spremlja žerjave na Notranjskem. (Foto: Tine Schein)

Med svojimi opazovanji sem ugotovil, da žerjavi na južna prezimovališča letijo tudi čez Bloško planoto in sicer iz smeri vzhodnega dela Ljubljanskega barja nad kanjonom Iške in čez Bloško planoto preko Bloške police proti Cerkniškemu jezeru. Nekatere jate žerjavov se nad Žerovnico obrnejo proti zahodu in ob vznožju Javornikov nadaljujejo svoj prelet proti Rakovškem polju, kjer spremenijo svojo smer proti Postojnskim vratom med Planino in Postojno. Nekatere jate pa nadaljujejo svojo pot preko Cerkniškega jezera v smeri Otoških dolin in naprej v smeri Juršč in naprej čez Pivko proti Kraškemu robu. Spomladanska selitvena pot nazaj na severna gnezdišča poteka čez Notranjsko iz smeri Postojnskih vrat nad Rakovim Škocjanom do Cerkniškega jezera in naprej po dolini Cerkniščice proti Sv. Urhu na obrobju Bloške planote.

Žerjavi nad Cerkniškim jezerom. (Foto: Tine Schein)

Konec maja in v prvih dneh junija leta 2014 sem ob Žerovniščici več dni opazoval žerjavji par. Spraševal sem se, zakaj ni poletel skupaj s svojo jato. Ali je bila ena od ptic poškodovana? Sta morda, kar zveni precej neverjetno, ptici poskušali gnezditi na Cerkniškem jezeru?! To se doslej žal še ni zgodilo.

Spomnim se nekega jutra na jezeru, ko je k meni pristopil starejši opazovalec ptic in mi tiho šepnil na uho stavek, ki mi še vedno odzvanja: »Na nebu in v sanjah bo vedno dovolj prostora za vse ptice in vse angele tega sveta.« 

Valentin Schein, strokovni sodelavec in svetovalec direktorja v Notranjskem regijskem parku je po izobrazbi arheolog in obenem odličen poznavalec zgodovine ter predhistoričnih naselbin na Notranjskem. Pozna tudi vsak kilometer, vsak kamen in vsak bunker ob Rapalski meji, o čemer rad in pogosto prireja zanimiva predavanja. Je izjemen ljubiteljski fotograf, ki večino juter, popoldnevov in večerov v letu preživi pogreznjen v čudovito naravo Notranjskega parka, s fotoaparatom (ne s telefonom!) v roki. Najlepše fotografije, ki jih objavimo, so ponavadi rezultat njegovega potrpežljivega, večurnega ždenja v kakem grmu, sploh ko gre za ptice. Strasten zbiratelj starih zemljevidov, ki vsebujejo Cerkniško jezero. V Parku je neusahljiv vir znanja, zanimivih informacij ter zabavnih zgodb in anekdot.