GOSTUJOČE PERO: DUŠAN GOGALA - Vremenska postaja Cerknica

"Družina Gogala je že 80 let pomemben in natančen, a vedno le začasni opazovalec vremena za Hidrometeorološki zavod Slovenije."

»V Cerknici padavinska postaja državne meteorološke mreže obstaja že vse od oktobra 1894. Postavljena je v strnjenem delu naselja na nadmorski višini 571 m. Na vzhodu opazovalnega prostora so posamezna drevesa, v nadaljevanju pa potok Cerkniščica in nekdanja tovarna Brest; na severu, jugu in zahodu so hiše.« Tako so februarja 2014 zapisali v bilten Naše okolje.

Merilec padavin v Cerknici. (Foto: Dušan Gogala)

Na tej postaji sem prostovoljni meteorološki opazovalec že od januarja 1987. Pred tem je bila opazovalka moja mama Milka, pred njo pa oče Lojze, ki je to opravljal od julija 1947 do novembra 1976. V obdobju 1940 – 1943 je meritve v Cerknici opravljal Toussaint Olšak, od avgusta 1919 do konca 1939 pa Makso Ivanc. Franc Negovetič je bil opazovalec v času od oktobra 1908 do julija 1919, prvi meteorološki opazovalec v Cerknici pa je bil Karol Dremelj. Vreme je v Cerknici začel meriti daljnega oktobra 1894. Brez prekinitve so trajale vse do konca leta 1943, potem pa smo jih ponovno vzpostavili julija 1947 in od takrat potekajo še danes. Na postaji ves ta čas redno, ob 7. uri zjutraj, merimo količino padavin in višino snežne odeje. Opazujemo tudi osnovne vremenske pojave preko celega dne.

Dušan Gogala že 30 let vsak dan zapisuje vremenske pojave v Cerknici. (Foto: Eva Kobe)

Letno referenčno povprečje padavin v Cerknici je 1672 mm. Letno povprečje obdobja 1971–2000 je 1661 mm in 1626 mm je povprečje padavin obdobja 1981–2010. Leta 2013 smo namerili 1704 mm padavin, kar je 102 % referenčnega povprečja. V obdobju 1895–2013 smo največ padavin namerili leta 1915, kar 2313 mm, najmanj pa leta 1920, in sicer 1019 mm.

Že od leta 1894 v Cerknici beležijo vremenske razmere. (Foto: Eva Kobe)

Od štirih letnih časov je v Cerknici običajno najbolj namočena jesen, referenčno povprečje je 464 mm padavin; jesensko povprečje obdobja 1971–2000 je 502 mm, obdobja 1981–2010 pa 497 mm. Jeseni 2013 smo namerili 496 mm padavin, kar je 107 % referenčnega povprečja. Zima je v povprečju najmanj namočen letni čas - povprečje v Cerknici je 357 mm. Prav dosti se ne spreminja, kažejo primerjave: zimsko povprečje obdobja 1971–2000 je 347 mm in 350 mm obdobja 1981–2010.

Najbolj deževne so v Cerknici jeseni. (Foto: Eva Kobe)

Rekordno deževna pa je bila zima v letih 2013/14, ko smo v Cerknici namerili kar 642 mm padavin ali 180 % referenčnega povprečja. Ob primerjavi povprečij posameznih letnih časov po posameznih tridesetletnih obdobjih opazimo, da se v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 spomladanska, poletna in zimska povprečja padavin zmanjšujejo, medtem ko se jesenska zvišujejo. November je v Cerknici mesec z najvišjim referenčnim povprečjem padavin, to je 179 mm. November je v povprečju najbolj namočen mesec leta v štirih tridesetletnih obdobjih, a v obdobju 1901–1930 je bil najbolj namočen mesec oktober, s povprečjem 188 mm.

Rekordno deževna je bila zima v letih 2013/14, ko smo v Cerknici namerili kar 642 mm padavin, kar je skoraj 200% povprečja. (Foto: Eva Kobe)

Najmanj dežja je običajno februarja. To velja za prav vseh pet obravnavanih tridesetletnih obdobij. Februarsko povprečje je 101 mm. Februarja 2014 smo, za razliko od navedenih poprečnih razmer, namerili kar 322 mm padavin. V obdobju 1895–2014 je to najvišja izmerjena februarska višin padavin v Cerknici.

Najmanj deževen je mesec februar. (Foto: Eva Kobe)

Kako pa je s snegom? Ta Cerknico prekriva 65 dni na leto. Leta 2013 je bila pod snežno odejo 69 dni, kar 66 takšnih dni je bilo v prvih treh mesecih leta 2013, dva sta bila še aprila in eden novembra. Najvišja snežna odeja leta 2013 je bila debela 94 cm, izmerjena 24. februarja. Od razpoložljivih podatkov obdobja november 1895–februar 2014 je najvišja izmerjena debelina snežne odeje 136 cm, zabeležena je bila 16. februarja 1952. Poleg tega leta smo v Cerknici izmerili metrsko snežno odejo še 10. marca 1976, 125 cm, 5. marca 1970, 115 cm, in 27. oktobra 1905, 120 cm.

Sneg je zapadel tudi že v maju. Foto: Eva Kobe 

Prvi sneg v Cerknici najpogosteje zapade novembra. V sedemnajstih letih od 95-ih, za katere imamo razpoložljive podatke o snežni odeji, je sneg zapadel že oktobra. Nazadnje smo v Cerknici oktobrsko snežno odejo zabeležili leta 2012, debela je bila 13 cm. Najvišja oktobrska snežna odeja pa je bila izmerjena leta 1905, kar 120 cm. Zadnji mesec s snegom v sezoni je ponavadi april. Je pa v Cerknici snežilo tudi maja 1987, ko zapadel 1 cm snega. Najdebelejša majska snežna odeja pa je tu merila 20 cm, in sicer 7. maja 1957.

Letošnji november v Cerknici ni bil tipičen, saj snega ni bilo prav nič. Foto: Eva Kobe

Februarja 2014 si v večjem delu Slovenije ne bomo zapomnili po snegu, pač pa po obilnem in obseženem žledu, Cerknica z okolico pri tem ni bila izjema.

Grenak spomin na žled pred skoraj šestimi leti, ki je pokosil gozdove. Foto: Wikipedia

Ko je moj oče Lojze Gogala kot poslovodja v trgovini Bata leta 1939 prišel v Cerknico, je že drugi dan k njemu prišel nekdo iz meteorološkega zavoda iz Ljubljane in ga prosil, da bi od prejšnjega poslovodje prevzel merjenje padavin le toliko časa, dokler ne najdejo drugega. Padavine je meril do 8. 11. 1943, ko so ga aretirali domobranci in so ga Nemci odpeljali v Dachau. Po koncu vojne je, kot začasni popisovalec, z delom opazovalca vremena nadaljeval. Ko je leta 1976 umrl, sem sporočil na Hidrometeorološki zavod, da je oče umrl in da nima kdo meriti padavin. Drugi dan je bil pri meni tovariš Kranjc in me prosil, če lahko to počnem jaz, in sicer le toliko časa, dokler ne najdejo drugega. Uradno je bila do svoje smrti leta 1986 opazovalka moja mati, potem pa so prosili mene, če bi - spet samo začasno, dokler ne najdejo drugega, nadaljeval z delom.

Meritve "začasnega cerkniškega zapisovalca vremena." Foto: Eva Kobe

Leta 1939 je Lojze Gogala začel z družinsko tradicijo merjenja in zapisovanja padavin v Cerknici. Foto: Eva Kobe

In kako to merimo? Na odprt prostor, kjer ni poslopij ali dreves, se postavi na vrhu odprto posodo z določenim premerom v katero padajo padavine. Količino tako ujetih padavin se vsako jutro ob sedmi uri izmeri.

Razstavljen merilnik padavin. Foto: Dušan Gogala

Mizura za merjenje količine padavin. Foto: Dušan Gogala

Višino snežne odeje pa se meri tako, da se pred sneženjem položi na tla odprtega prostora, kjer ni stavb ali drevja, primerno deščico od katere se z merilom vsako jutro ob sedmih izmeri višino zametenega snega. Nato se na vrh zametenega snega zjutraj položi drugo deščico na katero pada sneg drugega dne. Vedno se potem izmeri višino skupne snežne odeje in višino novozapadlega snega. Drugo deščico vsako jutro prestavimo na novo snežno odejo, prvotna deščica pa ostane spodaj, da se lahko meri skupna debelina snežne odeje.

Termometer. foto: Dušan Gogala

Merilnik padavin in deščica za merjenje višine snega. Foto: Dušan Gogala

Pred sedemnajstimi leti, ob okrogli obletnici organiziranega opazovanja vremena v Sloveniji so me, skupaj z ostalimi opazovalci vremena, iz Agencije za okolje in prostor povabili na praznovanje. V Cerknici smo takrat merili padavine najdlje od vseh drugih lokacij - že 63 let. Dobil sem pismeno priznanje in sendvič. V svojem govoru sem povedal tudi pravkar zapisano anekdoto z zaključkom, da po moji smrti ni treba takoj najti drugega opazovalca, saj bo - začasno, seveda - to delal moj sin Aljaž. V naši družini tako že osemdeset let ZAČASNO merimo višino padavin in snežne odeje.







Dušan Gogala je prostovoljni meteorološki opazovalec na postaji Cerknica od januarja 1987. Vso delovno dobo je preživel v podjetju Kovinoplastika Lož, za katero še vedno pravi, da je "čudovito podjetje". Odkar je v pokoju, ima več hobijev, nikoli pa ob 7h zjutraj ne pozabi na meritve vremena. Če merilnika ne uspe popisati sam, to naredi njegov sin, včasih pa tudi sosed.