GOSTUJOČE PERO: GAŠPER MODIC: Križna jama - česa takega še nismo videli!


"Zavedati pa se moramo, da je v naravi vse povezano. Ko enkrat zaškriplje v eni točki naravne verige, se to kaj kmalu pozna tudi drugje."


Že dlje časa so me nagovarjali, naj napišem blog, in končno je prišla zima, s tem pa nekaj časa več za tiste, ki aktivno delujemo v turizmu. Tudi za taka pisanja. Odraščal sem v mirnem kotičku na obrobju Cerkniškega jezera, natančneje v Podšteberku, po domače v ''Tekavči ogradi''. Kraj, kjer imaš 10 minut peš do prvega soseda in kraj, kjer je prvi sosed prej medved kot človek.

Tekavča ograda. Foto Gašper Modic

Četudi zadnjih nekaj let živim v bližnji vasi Žerovnica, me na otroštvo vežejo lepi spomini, ki so povezani z jezerom, jamami, lovljenjem polhov, drsanjem in nasploh raziskovanjem območja nad površjem in pod njim.

Vas Žerovnica, kjer Gašper živi, s Križno goro v ozadju. Foto Gašper Modic


Pogled na Cerkniško jezero iz domačega naslonjača. Foto Gašper Modic


Kot bi bilo včeraj, se še spomnim, kako smo z očetom raziskovali gozdove in ko smo prišli do kakšne manjše luknje, sem brez oklevanja skočil noter, saj je bila za nas takrat to zanimiva dogodivščina. Pa kako sva z mlajšim bratom čez dan sama nastavljala pasti za polhe. Bila sva še čisto zelena, najbrž prvi ali drugi razred osnovne šole. Kot da to ni bilo dovolj, sva šla nato ponoči vsaj še dvakrat sama preverit, če se je kaj ujelo. Ob pogledu na repe, ki so štrleli iz ''škrinjic'', so se nama zalesketale oči. Danes kaj takega pri takih starostih otroci zagotovo ne počnejo več. Še dobro, da sem generacija, ki je še lahko okusila otroštvo brez digitalizacije.

Tudi sobivanje s Cerkniškim jezerom se je bistveno spremenilo. Danes skorajda ne vidiš več mladih, ki bi sedli na kolo ali motor, se odpeljali do ''Kladje'' ali ''Luknje'' v Strženu in se tam kopali cele popoldneve.



Štebrški Obrh. Foto Gašper Modic.

Ko se otroštvo konča, pridejo druge skrbi in izbira srednje šole, fakultete, službe. Da bom pristal v turizmu, se nisem povsem zavedal, čeprav imajo starši doma turistično kmetijo že skoraj 20 let. Še manj se mi je svitalo, da bom po končani srednji šoli v Ljubljani in fakulteti v Kopru zašel v čudoviti podzemni svet. Čeprav je Križna jama precej blizu Tekavče ograde in tudi voda iz nje pride ven v Šteberškem Obrhu, sam tja v mladosti zašel le poredko. Res je, da smo kot otroci raziskovali okoliške jame, vendar se to s Križno jamo ne more primerjati.

Križ na Kristalni gori, Križna jama. foto Peter Huber.

Delo v podzemlju ima poseben čar, vendar moraš to početi z veseljem, kot vsak drug poklic. Da je Križna jama ostala tako ohranjena in prvinska, gre zagotovo zahvala Društvu ljubiteljev Križne jame in njenih najaktivnejšim članom v preteklosti. Mi smo nova generacija, ki zgolj gradi na dobrih temeljih in poizkuša s svojo vnemo in energijo to še nadgraditi. 


Na ogledu pri Kalvariji, Križna jama. Foto Peter Huber.

Nasploh se premalo posvečamo varovanju jam in vod v podzemlju. Po eni strani je to razumljivo, saj večina ljudi tega ne vidi in je to ''nekaj tam spodaj''. Zavedati pa se moramo, da je v naravi vse povezano. Ko enkrat zaškriplje v eni točki naravne verige, se to kaj kmalu pozna tudi drugje. Vsekakor pa verjamem, da je možno naravne danosti varovati in jih po drugi strani tudi pokazati obiskovalcem. Kaj ''Notranjci'' imamo, se še sami dobro ne zavedamo. To pobližje spoznaš in opaziš, ko ti gostje iz vseh koncev sveta (v preteklem letu je imela Križna jama obiskovalce iz 65 različnih držav) povedo, kaj imamo in da česa takega še niso videli. Premalo cenimo to, kar imamo na Notranjskem in nasploh po Sloveniji. S pravilno usmeritvijo na čelu Križne jame in podpore celotne ekipe, ki dela v jami in zunaj nje, smo zagotovo dokaz, da se da premakniti marsikatero mejo na področju turizma in varovanja jam in okolja. Še naprej se trudimo, da ohranimo lepote naravnih danosti in da jih bodo videli, v kolikor je to le mogoče, tudi drugi. Zadovoljstva, ki ti ga izkažejo gostje po ogledu z zahvalami, nasmeškom, navdušenjem in spodbudo enostavno ne moreš pozabiti in ti daje energijo za naprej.


Gašper Modic na zaledenelem Cerkniškem jezeru letos.



Gašper Modic prihaja iz Podšteberka (Lipsenj), zadnjih nekaj let pa živi v bližnji vasi Žerovnica. Je predsednik Društva ljubiteljev Križne jame in je s Križno jamo tako ali drugače povezan že zadnjih 10 let. Večino svojega delovnega časa preživi kot vodnik po Križni jami. V prostem času, ki kot pravi, ga skorajda nima, se rad odpravi v naravo ali se ukvarja s športom, jamarstvom, fotografijo, druženjem s prijatelji in svojimi bližnjimi. S preostalo ekipo Križne jame se trudi, da bi to svetovno lepoto še naprej varovali ter jo v najlepši možni luči predstavili obiskovalcem in tako še naprej prispevali k razvoju turizma v regiji in širše.

Komentarji

Priljubljene objave