GOSTUJOČE PERO: MATJAŽ HARMEL: Priložnosti v Notranjskem parku

Pisati o Cerkniškem jezeru, o spominih, ali pa o priložnostih, ki samo čakajo, da jih zgrabimo. To je bila dilema, ki se mi je porodila ob opomniku, da naj že vendar spišem svoj prispevek. Saj opomnik je bil čisto prijazen, ampak sam sem tudi vedno jezen, ko mi nekdo zamuja.  

Usmerjen sem v prihodnost, svoje delovanje posvečam varstvu narave in upravljanju zavarovanih območij, zato bom prednost dal priložnostim. In to predvsem priložnostim za razvoj turizma v lokalnem okolju in v povezavi z Notranjskim parkom. Občina Cerknica je v letu 2002 po večletnih projektih in pogovorih, dogovorih ter cincanju Ministrstva za okolje in prostor sprejela zelo pomembno in odgovorno odločitev in ustanovila Notranjski regijski park. Nekateri so to sprejeli kot dodatno omejitev pri njihovem delovanju. Nekaj pa je tudi takih, ki v parku vidijo priložnost. In priložnosti je res veliko. 

Rakov Škocjan. Foto: Matjaž Harmel

Vsi se strinjamo, da je območje izjemno, in to v svetovnem merilu, kako pa je prepoznano? Popotniki se pri načrtovanju poti poslužujemo različnih spletnih strani in orodij ter aplikacij, ki nam pomagajo izbrati prave destinacije, ki jih želimo na poti obiskati. Vsi smo prepričani, kako je Cerkniško jezero zelo prepoznana turistična atrakcija. Pa je res tako? Poglejmo samo dva vira, na podlagi katerih lahko dobimo informacije o atrakcijah in ponudbi. Na Googlu ima Cerkniško jezero 141 mnenj. Za primerjavo: Postojnska jama jih ima skoraj 24.000, Predjamski grad pa preko 8.800. Podobna situacija je na TripAdvisorju, kjer je zabeleženih 37 mnenj, Bled jih ima na istem portalu 9.200, Bohinjsko jezero pa 1.400. Če gremo naprej na ponudbo, pa so stvari samo še slabše, zelo hitro te usmerijo v Postojno ali v Ljubljano. 

Kje so priložnosti? V gradnji velikih hotelov? Nikakor ne. Temveč v oblikovanju specifične in kakovostne ponudbe, vključevanju v turistično ponudbo drugih destinacij in pa v razvoju manjših prenočitvenih kapacitet različnih ponudnikov, ki pa so se seveda sposobni povezovati. Pa smo prišli do potrebe po povezovanju. To pa nam gre Notranjcem zelo težko od rok. In to bo treba spremeniti. Ljubljana je imela v letu 2018 preko 2,2 milijona turističnih nočitev. Prepričan sem, da bi jih veliko lahko pripeljali tudi na obisk v Notranjski park. Seveda pa je treba za to povezati in pripraviti celovito in atraktivno ponudbo. Če bi se za tak paket odločil 1% obiskovalcev Ljubljane, bi to pomenilo 2 avtobusa obiskovalcev parka dnevno. In snežna kepa bi se začela kotaliti. Ker ne maramo prevelike gneče ob obiskovanju narave, sem prepričan, da bi bilo potrebno kmalu začeti omejevati število prihodov in pospešeno delati na razvoju butičnih programov ter vabiti goste, da v območju ostanejo dalj časa. S tem se trenutno že soočajo nekatere podobne atrakcije, kot je na primer Velika planina.    

Vztrajnost. Foto: Matjaž Harmel

A ne samo to,  s povečanjem obiska bi bile še bolj izpostavljane pritožbe glede osnovne ponudbe in infrastrukture. Kam iti na pijačo, WC, kje kaj dobrega pojesti? Poglejmo samo ponudbo in obratovanje objektov na najbolj izpostavljenih lokacijah, na vstopni točki v Dolenjem Jezeru, ali pa na Slivnici. Je komentar sploh potreben?

Mislim, da se lahko strinjamo, da smo v turizmu v zelo začetni fazi razvoja. Da ne bom preveč kritičen, saj posamezniki se trudijo, poskušajo nekaj narediti in imajo tudi dobre in uspešne ideje. Vendar vse prevečkrat naletijo na razne birokratske ovire in pa predvsem na "foušijo". Če obstaja kakšna storitev, v kateri smo Notranjci tako dobri, da bi jo lahko izvažali, je to "foušija". Morda bi lahko iz tega naredili posel, lahko pa se vprašamo, ali ne bi bilo vseeno bolje sodelovati in potegniti voza naprej skupaj. Da to znamo, dokazujejo delovanja številnih društev.

Kako to narediti? Stopiti skupaj, postaviti cilje in začeti delovati skupaj, ne govoriti, ampak narediti korak naprej. Notranjski park (institucija) naj vsebinsko pomaga pri pripravi programov, pri iskanju finančnih virov in predvsem pri promociji območja. Ne pozabimo pa, Notranjski park ni samo Cerkniško jezero, so tudi gozdovi, polja, travniki, rastline in živali. In ne nazadnje, Notranjski park so predvsem ljudje. 

Matjaž Harmel, univ. dipl. inž. gozdarstva in ustanovitelj podjetja ZaVita d.o.o. Deluje na področju varstva narave, ustanavljanja in upravljanja z zavarovanimi območji v Srednji in Vzhodni Evropi ter na Kavkazu. Njegov moto je: Lokalnemu prebivalstvu je treba dati priložnost, da soupravljajo z zavarovanimi območji. Oni in njihovi predniki so obvarovali območja v takem stanju, da so vredna zavarovanja.