HIŠNO PERO: JOŠT STERGARŠEK: Namesto rojstnodnevne zabave ob treh obletnicah

Spet je čas, ko narava v naših krajih dela s polno paro. Rastline izrabljajo svetlobno energijo sonca, da delijo molekule vode na vodik in kisik. Iz vodika v nadaljevanju fotosinteze skupaj z ogljikovim dioksidom proizvajajo sladkorje oz. hrano in ostale bolj ali manj uporabne snovi. Kisik je v tej reakciji odpadni proizvod, a brez njega večina ljudem poznanih živih bitij ne more živeti.

Metulji in ostali prebivalci zemeljskega površja ne morejo živeti in obstati brez rastlin in obratno. V naravi je vse povezano, z ohranjanjem teh povezav pa lahko poskrbimo za bolj barvit jutri naših otrok. Foto: Jošt Stergaršek

Obenem s senčenjem tal in hlajenjem svojih teles z oddajanjem vode skozi listne reže (transpiracija) hladijo površje Zemlje. Ta proces je nadzorovan in rastline lahko v času suše z vodo varčujejo ter jo rabijo v minimalnih količinah. Voda ves čas izhlapeva tudi z zemeljske površine in jo hladi, a le tako dolgo, dokler je tam prisotna. Rastline tako delujejo kot pravi planetarni ščit.

Rastline rastejo do mere, ki jo dopuščajo okoljski dejavniki. To v toplem delu leta pomeni, da rastejo čez vse mere. Ravno zato so se lahko v evoluciji pojavili rastlinojedi, ki živijo, rastejo in se razvijajo ter množijo na račun primarne produkcije rastlin. Obstajajo še drugi načini primarne produkcije (proizvodnja organskih snovi iz anorganskih v živih bitjih), vendar so ti v glavnem vezani na ljudem nedostopne ali vsaj skrite dele planeta, kot so podzemski ekosistemi ali globokomorski vrelci.

Biodiverziteto najlažje začnemo ceniti ob pogledu, ki z neštetimi oblikami, barvami in zvoki zaposli naše čute, 
v naših mislih pa razblini sence. Poleg hrane nam biodiverziteta zagotavlja tudi 
pitno vodo in čist zrak. Foto: Jošt Stergaršek

Kroženje snovi pa se tu ne ustavi, saj rastlinojede živali postanejo hrana vsejedih in mesojedih živali in te so lahko spet hrana drugim vrstam. Živa bitja, ki jih poznamo oz. srečujemo vsak dan torej živijo na račun hrane, ki jo pridelajo rastline.

Pa smo končno prišli do pojma biodiverziteta. To je dobesedno vse živo, to je pestrost življenja. Je edinstvena in hkrati ena najbolj dragocenih lastnosti planeta, ki si ga delimo z milijoni drugih vrst organizmov. Od biodiverzitete smo popolnoma odvisni, saj nam zagotavlja hrano, poleg tega pa še pitno vodo in čist zrak, ker se strupene snovi, ki jih v okolje v glavnem spušča človeška vrsta, kopičijo v telesih živih bitij in na ta način odstranijo iz okolja. Narava je torej tovarna hrane in čistilna naprava v enem!

Poleg tega pa nas pomirja in navdihuje. Vzemimo si nekaj časa in se ji prepustimo … Opazujmo jo in ji prisluhnimo. Če se bomo kako popoldne malo dalj časa ustavili na sredi poti na priljubljen hrib, se Zemlja ne bo nehala vrteti.

Ekstenzivna kulturna krajina je lep primer življenja človeka v sozvočju z naravo. Hrana pridelana na takih območjih je polnovredna, bolj zdrava in okusnejša, hkrati pa tu živijo stotine prostoživečih vrst. Foto: Jošt Stergaršek

Najboljši kraji za doživetje narave, kjer naravni procesi bolj ali manj nemoteno tečejo, so naravni parki oz. območja zavarovane narave, saj smo jih kot take razglasili ravno zato, ker je narava teh območij za zgled drugim. Večina narave zavarovanih območij v naših gosto naseljenih krajih je daleč od divjine, na katero človek ne bi imel nobenega vpliva. Ravno nasprotno, tukajšnja narava je tako dobro ohranjena, ker so generacije domačinov živele v skladu z njo in njenimi cikli ter z njo gospodarile na danes tako imenovani trajnostni način. Spodobilo bi se ohraniti tak odnos do narave tudi zaradi spoštovanja do prednikov.

Ob praznovanju rojstnega dne ali obletnice je v navadi, da slavljenki ali slavljencu nazdravimo s slovesnimi besedami, z zdravico. Ker te dni spet obeležujemo dan biodiverzitete, dan evropskih naravnih parkov in mreže Natura 2000 območij, naj ob tej priložnosti 'materi' nas vseh zaželim, da bi se ljudje v lastnem domu končno začeli obnašati kot skrbni gospodarji. Kakor koli obrnemo, je planet Zemlja naš edini dom; ali pa se motim in lahko gremo kam drugam?

Jošt Stergaršek je nepogrešljiv del ekipe Notranjskega regijskega parka. Biolog po izobrazbi in srcu, ribič, raziskovalec narave, sanjač, dober poznavalec flore in favne Cerkniškega jezera, ljubiteljski fotograf, ki mu v objektiv pogoste uspe ujeti kaj, kar očesu ostane skrito.