GOSTUJOČE PERO – MITJA FAJDIGA: Kdor stoji na ramenih prednamcev

Kljub vsej sodobni tehnologiji in udobju sem še vedno najbolj odvisen od narave, zato se vračam k naravi. Prednamci nam lajšajo to prizadevanje. Rakov Škocjan je naravna znamenitost, ki privlači obiskovalce od blizu in daleč. Vendar me kot ljubitelja narave zadnja leta zlasti navdušujejo očem nevidne posebnosti Rakove kotline; govorim o nevidnih močeh narave ... 

Že kot najstnik v 1970-ih sem med preživljanjem poletnih počitnic na Uncu postopoma spoznaval Rakov Škocjan. Leta 2006 sem se iz bele Ljubljane preselil v rodne kraje svojih staršev. Zdaj živim na obrobju Rakeka in mirne duše povem, da me ne vleče več nazaj v mestni džumbus; tam ni senožeti in osvežujočega jutranjega miru.

Jutranji pogled z domačega balkona, julij 2014; urejena pajkova mreža nakazuje 

trajnejše obdobje lepega vremena. Foto Mitja Fajdiga
 

Podrobneje sem začel Rakov Škocjan (RŠ) spoznavati z raziskovanjem znanega o nekdanjem kamnitem krogu (spodaj), ki je do 1960 stal na sedanjem pomožnem parkirišču Hotela Rakov Škocjan.

Fotografija iz družinskega arhiva Jurija Kunaverja z njegovim izvirnim dopisom; več o tem in podobnih skalah na širšem Slovenskem je zbrano v Kamniti krogi za posvetovanje – Troja, Vrba in Rakov Škocjan.

Čemu so služile te skale, kdo jih je postavil in kdaj? Uh, ne znam povedati, kako zelo so me zanimali odgovori. 

Točke dobrodejnega sevanja na območju krajinskega svetišča nasproti Hotela Rakov Škocjan. Foto Mitja Fajdiga

Sčasoma sem dojel, da pojasnila nudijo nevidne naravne moči Rakove kotline. Vendar katere moči, kako jih prepoznavati, imenovati in ali védenje o njih sploh koristi čemu? Sprva je kazalo bolj slabo, sčasoma pa so se porajala pojasnila in odgovori. Pomagali so mi domačini, bioterapevti, brskanje po arhivih, sodelavci iz raziskovalne skupine Megalitska Slovenija, čut za naravo in vztrajnost. Še več, nadpovprečno naravno sevanje se ne zaznava le na območju krajinskega svetišča nasproti hotela, temveč tudi na drugih mestih, recimo pri prastarem dvojnem hrastu in izpričano je za nepresušni izvir Prunkovec.

Prunkovec (iz nemške besede 'brunnen' za vrelec, po slovensko torej Vrelo ali Vrelec) in sosednji bruhalnik; ločuje ju le nekaj metrov in različno povirje. Foto Mitja Fajdiga

In kaj vse se je ugotovilo? Verjetno nič takega, česar niso vedeli že naši prednamci.

Ali nevidne moči narave privlačijo le mene? Po dosedanjih odzivih privlačijo tudi druge ljudi, saj lajšajo tegobe sodobnega življenja, izboljšujejo počutje in tudi krepijo.

Prastari hrast tvorita več kot 400-letno živo deblo in približno enako stara sušica; ob hrastu stojim avtor sestavka. (foto Milan Trobič)

Če bi bilo možno, bi takoj šel za vajenca k našim naravovédskim prednamcem, ki so znali prestavljati ogromne skale drugače kot le z močjo mišic, v naravi so zaznavali dobrodejno sevanje in nasploh močna (dobrodejna in škodljiva) mesta. O, kako rad bi šel za vajenca, vendar ni možno. Lahko pa se učim iz narave in spoznavam tovrstno dediščino prednamcev.

Kdor stoji na ramenih svojih prednikov in prednamcev, vidi dlje!

Mitja Fajdiga pravi o sebi sledeče: »Sem univerzitetno diplomirani ekonomist, vendar me je življenje porinilo v druge vode; med drugim proučujem tudi nevidne moči narave, ki so jih odlično poznali že naši predniki in prednamci; ker sem tudi vodič po zelenem krasu in urejam spletnico Megalitska Slovenija, svoja spoznanja rad posredujem javnosti.« Z Notranjskim regijskim parkom sodeluje kot izjemno priljubljen vodnik skozi naravovedske točke Rakovega Škocjana.