GOSTUJOČE PERO: JUDITA LEA KREK: Prve ne pozabiš nikoli
Vabilo k pisanju pričujočega zapisa me je ujelo med
vrtinčenjem prvih decembrskih snežink. Pripekajoče julijsko sonce, kamor seže
moj prvi spomin na Cerkniško jezero, se mi je zazdelo oddaljeno kot še nikoli. Kolaž skupaj z njim preživetih
trenutkov je kot prvi sneg začel prekrivati pozabo.
Dolenje Jezero. Presihajoč vodni režim Cerkniškega jezera omogoča veliko
pestrost življenjskih prostorov, ki se med drugim odraža v bogati flori.
|
Sem biologinja, ljubim življenje. Prvič sva se z jezerom srečala na terenskih vajah in očarana sem mu sledila tudi v izbiri teme diplomskega dela. Odkar pomnim, me privlači lepota. Priznam, jezero, večkrat sem pomislila, da si me zapeljalo. Vsakič si me pričakalo z drugo podobo. Bilo si povodni mož, ko si mi oblivalo škornje. Bilo si lunino površje, ko si razkrilo razpokano zemljo izsušenih požiralnikov. Bilo si vriskajoča puščava, ko te je eksplozija zelenja spet prekrila. Bilo si zrcalo na nebu, ko se je tvoja preganjana gladina umirila. Spet drugič mi nisi dovolilo blizu, ogrnilo si se z vodovjem in me pustilo čakati na bregu češ, pridi kdaj drugič.
Ob ponovni namočitvi tal se hranila sprostijo iz tal in
omogočijo bujno rast.
|
Ko me je žgalo sonce in so me pikali obadi, sem se včasih jezila na tvoje pritlikave vrbe, ki niso premogle sence, in na poplesavajoče bičkovje, ki ni znalo pregnati mrčesa. Mar bi raje postavala v laboratoriju in prelivala epruvete, sem si zabrusila. Tedaj kot neslišen šepet: »Mar ne slišiš, kako klije? Pohiti, hitreje, še preden te voda zalije.« V prsti se je razpočilo seme, v daljavi odjeknila ptica in postalo mi je žal. Vrglo si mi v obraz, le kdo sem jaz, človek, da ti dajem takšen ukaz? Zdaj poplavljaj in zdaj odtekaj! Devet mesecev vode in dva meseca suše. Mar ne veš, da te brežine, te sipine tu so že od pradavnine? Se je tudi Valvasor kdaj takole kregal s teboj? Prav, pa se pomeriva! Lahko premerim tvoj obseg in pretečene količine vode, preštejem in izmerim vsako bilko in bitje, ki prebiva v tebi, a tvoja skrivnost, Cerkniško jezero, ostaja neulovljiva, morda le utripu srca dotakljiva. Hvala ti, ker ostajaš zvesto svoji skrivnosti, ki nas včasih priganja do prijetne norosti. Da prihajamo in zahajamo v tvoje naročje, vedno znova in znova …
Ilirski meček je značilna vrsta mokrotnih travnikov oz. roba poplavnega območja. Uvrščen je na rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst. |
Vrsta zelene žabe po zadnji modi, ki ji bujno vodno rastlinje nudi varno zavetje. |
Več let pozneje se je na moje veliko veselje zgodilo, da me je življenjska pot znova zvabila na obrežje tega presihajočega jezera; tokrat kot del projektne ekipe Life Stržen. V tistem trenutku sem pomislila, da mi je jezero pomežiknilo. Danes, po zaslugi najprijetnejše službene dolžnosti, zahajam tudi na druga mokrišča. A vonj vodne mete, ki vsakokrat zapuhti izpod korakov, prikliče spomin na Cerkniško jezero. Saj veste, prve ljubezni ne pozabiš nikoli.
Fotografije: Judita Lea Krek
Judita Lea Krek je del ekipe projektne skupine
LIFE Stržen na Zavodu za varstvo narave. Na Cerkniškem jezeru je v diplomskem
delu raziskovala rastlinstvo, ki se spreminja glede na zadrževalni čas
poplavnih voda. Je biologinja, ki jo pogled naokrog včasih nepričakovano
zvabi na pesniško stran.
Komentarji
Objavite komentar