GOSTUJOČE PERO: MARUŠA OPEKA: Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz

 23. decembra je izšel zbornik člankov o krajih in ljudeh občine Cerknica, ki so bili objavljeni v Slivniških pogledih v letih 2014–2020 z naslovom Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz, kot je bil naslov rubrike. Knjiga je izšla v sodelovanju uredništva Slivniških pogledov, Občine Cerknica in Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica.

V knjigi je predstavljena tudi hribovska vas Rudolfovo. Foto Ljubo Vukelič

Za nami je pomemben projekt, pred nami pa nestrpno pričakovanje, kako bodo knjigo sprejeli bralci. Želimo si, da bi našla mesto na knjižni polici vsakega gospodinjstva v občini. To je namreč knjiga o vseh nas, ki živimo na tem dragocenem koščku zemlje. Znano je, da ima tudi okolje pomemben vpliv na razvoj človekove osebnosti. Iz njega se učimo, ga na različne načine doživljamo, raziskujemo. Vsi ti utrinki se shranjujejo v naši podzavesti, se prenašajo iz roda v rod, celo prek genskega zapisa. Določajo nas, tako kot so določali naše prednike. Čeprav tem vplivom morda skušamo ubežati, se jim uporniško zoperstaviti, pa v določenih trenutkih, situacijah vendarle ne moremo mimo njih. Slej ko prej nas spoznavanje okolja, iz katerega izhajamo, pripelje tudi do odkrivanja najglobljih kotičkov naše duše. Naj bo knjiga torej povod in izhodišče za popotovanje – v kraje na drugem koncu občine pa tudi v globočine.


Naslovnica knjige z motivom robide, ki simbolizira življenje Notranjcev - polno trnjev, a tudi sladkosti

Za Notranjce pravijo, da smo zadržani, da ljudi težko pustimo blizu. Ta kolektivna oznaka nas po prebiranju pričevanj iz 65 krajev občine Cerknica in 20 intervjujev sploh ne preseneča več. Težke razmere za kmetovanje, oddaljenost, slabe prometne povezave in vojne grozote so izoblikovali notranjski značaj. Oblikovalec knjige Jan Petrič ga je simbolno videl v robidi, katere listi krasijo naslovnico. Življenje je ljudi na Notranjskem marsikdaj opraskalo, ampak so se vili in izraščali naprej ter uživali tudi v sladkostih, ki jih je prinašalo. Čeprav se zdijo z današnjega gledišča nedojemljivi časi le še bled spomin in so zgodbe o »matru« v marsikateri družini ostale neizrečene, pa na raznovrstne načine še vedno pronicajo v vsakdan in odpirajo polja bolečine, razočaranja, tegob. Pomembno je, da poznamo zgodbe naših staršev, starih staršev, saj bomo na ta način lažje razumeli tudi svoja občutenja in si odgovorili na marsikatero vprašanje. 
 
Stran iz knjige Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz.

 
Smo tudi avtorji knjige našli odgovore? Zagotovo. Ne moremo mimo dejstva, da so nas skromnost, uvidevnost, trdoživost, modrost naših sogovornikov obogatili in verjamem, da prav vsi z večjo hvaležnostjo, ponosom in tudi razumevanjem gledamo na svet okoli sebe. Čeprav tudi pri nastajanju knjige ni šlo vedno vse gladko, pa je bilo skoraj na vsaki strani moč najti motivacijo, optimizem in spodbudne besede. In to se mi zdi pri vseh teh pripovedih najbolj fascinantno – ne glede na težko življenje so ljudje v še tako majhnih rečeh znali poiskati radosti, zrele robide, ki dajejo življenju smisel. »Prispevki o vaseh v cerkniški občini, ki so izhajali v Slivniških pogledih, niso imeli namena, da bi v njih natančno prikazali njihovo zgodovino, temveč da bi predstavili ljudi, njihova življenja, delo; da bi se zavedali brihtnih glav, pridnih rok, pogumnih prednamcev, predvsem pa izrednega naravnega in kulturnega bogastva, katerega del smo mi, Notranjci,« v spremni besedi zapiše Marija Hribar, ki je sourednica zbornika. 
 
Sourednica zbornika Marija Hribar med snemanjem predstavitvenega filmčka. Foto Ljubo Vukelič

Rubrika Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz je del Slivniških pogledov že od začetka njihovega izhajanja junija 2014. Že pod prvo urednico Slivniških pogledov Sergejo Širca, ki je nad glasilom bdela do novembra 2017, se je uveljavil koncept, da predstavimo zgodovino kraja, pripovedi prebivalcev, probleme, s katerimi se soočajo. V šestih letih smo članke in intervjuje še nadgrajevali po številu znakov, fotografij, virov, izboru sogovornikov, ravno z mislijo na izid knjige. Kraje in ljudi so obiskovali Marija Hribar, Miha Jernejčič, Maja Mahne, Maruša Mele Pavlin, Maruša Opeka, Polona Otoničar Pajk in Petra Trček, pa tudi fotografa Ljubo Vukelič in Iztok Žitko.

V tiskarni, med tiskanjem knjige. Foto Ljubo Vukelič

Maruša Opeka z oblikovalcem knjige Janom Petričem. Foto Ljubo Vukelič

Dodana vrednost knjigi je nova karta občine Cerknica, ki jo je zasnoval Iztok Kariž, za vsebinski pregled pa so poskrbeli Valentin Schein, Marija Hribar in Ljubo Vukelič. Na zemljevidu so mesto dobile številne kapelice, ki doslej niso bile vrisane, odpravili so napačna zemljepisna imena in jih nadomestili z ustreznimi, zgodovinsko preverljivimi, vrisani so arheološka najdišča in naravne znamenitosti, v prostor pa so umeščeni tudi vsi požiralniki Cerkniškega jezera, kar se je zgodilo prvič po letu 1758.

Nova karta občine Cerknice je dobrodošel dodatek knjigi.
 

Svoj pogled na razvoj in zaton krajev občine Cerknica je v spremni besedi podal tudi dr. Janez Nared, vodja Oddelka za humano geografijo na Geografskem inštitutu Antona Melika, sicer domačin iz Begunj pri Cerknici, ki ugotavlja, »da statistični kazalniki vendarle ne povedo vsega in je prihodnost nepopisan list, ki ga bomo pisali prebivalci teh krajev, tako kot so sedanje razmere sad dela preteklih generacij«. Ocenjujem, da smo avtorji s to monografijo napisali pomembno poglavje za občino Cerknica tako za sedanje kot prihodnje rodove.

Pogled iz Slivnice. Foto Ljubo Vukelič

Pa vendar ves entuziazem članov uredniškega odbora Slivniških pogledov ne bi obrodil sadov, če nas ne bi pri izidu podprla župan občine Cerknica Marko Rupar in direktorica občinske uprave Občine Cerknica Irena Zalar. Vsi skupaj smo jima hvaležni, da sta našim velikopoteznim idejam (kar izdaja knjige zagotovo je) pomagala do realizacije. 

Cerkniško jezero. Foto Ljubo Vukelič
 

Opomba:
Ker je covid-19 prekrižal načrte o predstavitvi knjige v cerkniškem kulturnem domu, pa je uredništvo pripravilo predstavitveni film o nastajanju knjige, ki si ga lahko ogledate na spletni strani občine Cerknica. Svoj izvod knjige po ceni 25 evrov lahko še vedno kupite v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica po predhodnem naročilu (infoa@kjuc.si ali po telefonu 01 709 10 78).
 

Maruša Opeka je
že od študentskih let aktivna na področju kulture, turizma in novinarstva. Odskočno desko za delovanje v lokalnem okolju ji je nudilo delo v turistično informacijskem centru v Cerknici. Iz želje po pestrejšemu kulturnemu in turističnemu dogajanju sta z Rebeko Hren Dragolič ustanovili Zavod Pekarna, ki je z nekaterimi odmevnimi prireditvami pomembno dopolnil koledar dogodkov v občini. Danes je zaposlena na občini Cerknica - kot višja svetovalka za komuniciranje in protokol. Med drugim poskrbi, da vsak mesec izide izjemno bran in priljubljen brezplačen občinski časopis Slivniški pogledi. Konec decembra je kot sourednica, skupaj z direktorico cerkniške knjižnice Marijo Hribar, v knjigo spravila zbir člankov o krajih in ljudeh občine Cerknica, ki so bili objavljeni v občinskem glasilu Slivniški pogledi med letoma 2014 in 2020. Je mamica treh otrok in velika ljubiteljica narave.

Komentarji

Priljubljene objave