GOSTUJOČE PERO: ALENKA GABERŠČIK: Prijateljstvo s trstom
Moje »prijateljstvo« z navadnim trstom se je začelo že
davno. Lahko bi rekla, da mi je trst omogočil, da sem diplomirala. Kot
študentka 3. letnika sem plaho potrkala na vrata profesorja Martinčiča in ga
vprašala, ali ima morda prosto temo za izdelavo diplomskega dela. Malo je
premišljeval, potem pa je rekel, da bi lahko raziskala primarno proizvodnjo navadnega
trsta. Slišati je bilo precej dolgočasno, ko pa je zagotovil, da bo delo
potekalo na Blejskem jezeru, sem se navdušila. Tako sem se vsaka dva tedna
podala na Bled, nabrala vzorce trsta, pojedla kremne rezine in potem v
laboratoriju vzorce natančno premerila, posušila in stehtala. Obenem sem ob
pomoči veščih raziskovalcev merila tudi fotosintezno dejavnost trsta. To je bil
poseben projekt, saj so bile v tistih časih merilne naprave, ki so danes v velikosti
škatel otroških čevljev, velikosti manjših omar, ki smo jih postavili na breg
jezera, od koder smo lahko dosegli trst. Bili smo prava atrakcija, glavna
zvezda pa je bil trst. Na koncu sezone, ko je bila moja naloga zaključena, sem
se s trstom že dodobra seznanila. Profesor je bil z mano zadovoljen in za
nagrado sem lahko diplomsko delo podaljšala in raziskovala še razgradnjo trsta,
kar mi je enkrat mesečno poleg pobiranja vzorcev opada trsta omogočilo tudi uživanje
ob kremnih rezinah. Ko sem opravila še to nalogo, mi je bilo s pomočjo trsta končno
dano postati diplomirana biologinja.
Kasneje sem na trst nekoliko pozabila,
čeprav sem na sprehodih vedno zarotniško opazovala pokončno ponosno travo, ki
je rasla ob potokih, jezerih in rekah. Delo me je kasneje pripeljalo na
Cerkniško jezero, kjer sem proučevala nekatere druge rastline, ki pa so navadno
rasle med špalirji trsta. In tako je trst spet vzbudil moje zanimanje. Trst
pravzaprav daje pečat Cerkniškemu jezeru, saj se pojavlja v obsežnih sestojih, katerih
podoba se nenehno spreminja. Spreminja se zaradi razvoja, letnih časov, a tudi
zaradi sprememb vodostaja. Spomladi iz vode pokukajo zelenkasto-modri poganjki,
ki se potem hitro podaljšujejo, da trst lahko razvije liste nad vodno gladino.
Trst
pravzaprav daje pečat Cerkniškemu jezeru, saj se pojavlja v obsežnih sestojih, katerih
podoba se nenehno spreminja. Foto Alenka Gaberščik |
V kakšne rastline bodo poganjki zrasli, je odvisno od spreminjanja
vodne gladine in drugih okoljskih razmer na Cerkniškem jezeru. Lahko so dolgi,
tanki, upogljivi in gosto posejani, ali pa so njihova stebla debela, močna in
neupogljiva. Tudi listi trsta so sivo-modre barve, ki se jeseni spremeni v
svetlo rjavo, rdečkasto ali zlato, odvisno od svetlobe. Svetloba se neprestano
spreminja, pri tem pa sodelujejo oblaki, ki se gredo ravno nad Cerkniškim
jezerom igre brez konca. Ko pride poletje, se pri večini rastlin na koncu
stebel pojavijo socvetja, ki so včasih vijoličasta, včasih rjavkasta, včasih
srebrno-siva, včasih toga, včasih pa puhasta, vsa pa z nalogo, da razširjajo
vrsto.
Pomladni trsje. Foto Mateja Grašič |
Trst ni užiten, ker so njegovi listi močno okremenjeni, čeprav mlade poganjke nekatere živali jedo. Foto Mateja Grašič |
To kar vidimo je le del trsta. Velik del je skrit v tleh,
kjer se nahaja splet horizontalnih in navpičnih korenik in korenin, ki ponekod
segajo tudi do meter globoko. Pozno jeseni in pozimi rastline postopno izgubijo
liste, tako da iz vode ali iz tal štrlijo le še stebla. Če je trst v vodi, so
štrleča stebla pomembna, saj predstavljajo »šnorhlje« (dihalke), preko katerih
kisik prehaja v podzemne dele. Mnogokrat jih polomi voda, kar lahko za trst pomeni
težave v prihodnji rastni sezoni. Težave so večje, kadar je jezero dolgo
poplavljeno. Spomladi se polomljena stebla nalagajo na obrobju jezera, kjer
nastajajo debele preproge, ki se postopno spreminjajo v tla. Včasih ta stebla
plavajo na vodni površini. Na takšne »zamaške« plavajočih ostankov trsta smo
nemalokrat naleteli v strugi Stržena, kjer smo popisovali rastline. Iz čolna
izgledajo precej brezupno, saj je Stržen obdan z visokimi sestoji trsta. Naenkrat
si ujet in edina pot je pot nazaj, česar pa si navadno ne želimo. Do sedaj nam
je vedno uspelo premagati oviro, ampak zlahka seveda ni šlo.
Je pa plutje po Strženu res posebna izkušnja. Ves čas imaš občutek, da si daleč od »ponorelega sveta«. Ta občutek odmaknjenosti še dodatno povečajo neprehodna trstišča, ki zamejujejo pogled. Tudi zvoki sredi trstišč so nekaj posebnega. Samo šelestenje trsta ter prhutanje in oglašanje ptic. Nikoli ne bom pozabila globokega prodornega glasu bobnarice – buuh, nedaleč za našim hrbtom.
Trsje je prava čistina naprava, obenem pa deluje kot kot sončne celice, ki kopičijo energijo. Foto Mateja Grašič |
Ljudje me pogosto sprašujejo, zakaj so sestoji trsta za
Cerkniško jezeru pomembni? Trst ni užiten, ker so njegovi listi močno
okremenjeni, čeprav mlade poganjke nekatere živali jedo. Sestoji trsta so pomembni
predvsem zato, ker delujejo kot sončne celice, ki kopičijo energijo, obenem pa
še ogljikove spojine in različne druge elemente (na primer hranila) in tako ustvarijo
materialno osnovo za ekosistem. Ko rastline propadejo, postanejo hrana
različnim drobnim živalim ter vir energije in snovi za mikroorganizme. Iz trsta
postopno nastajajo rodovitna tla, ki omogočajo naselitev drugim rastlinam in
živalim. Trstišča predstavljajo tudi zavetje in bivališče številnim večjim živalim,
kot so ptice in dvoživke, ki se hranijo z drobnejšimi živalmi. Poleg tega v trstiščih
tudi izginjajo in se spreminjajo snovi, ki jih pritoki prinašajo na Cerkniško
jezero, kar vodo očisti. Čistilno vlogo trsta so prepoznali tudi znanstveniki,
ki so trst uporabili za čiščenje odpadnih voda v tako imenovanih grajenih mokriščih.
Danes je ta način čiščenja splošno uveljavljen po različnih delih Evrope. Tudi
v naši raziskovalni skupini poleg drugih rastlin še vedno raziskujemo trst.
Zanima nas, kako se ta kozmopolit med rastlinskimi vrstami odziva na spremembe
vodostaja in toplotne razmere, kakšne so njegove interakcije s svetlobo in
kakšne so njegove povezave s simbionti. Zanima nas tudi, kaj se dogaja z
njegovim opadom v vodi in na kopnem.
Odgovorov je mnogo, novih vprašanj pa še
več, saj je Cerkniško jezero res zapleten ekosistem. Raziskave trsta na
Cerkniškem jezero so pomembne tudi širše, saj danes spremembe vodostaja niso le
lastnost Cerkniškega jezera, temveč zaradi globalnega spreminjanja klime
postajajo vse pogostejše tudi v drugih vodnih okoljih.
Dr. Alenka Gaberščik je
biologinja, profesorica na ljubljanski univerzi na Biotehniški fakulteti , Oddelku za biologijo. Predavateljica predmetov Ekologija
rastlin, Ekosistemi ter Okoljske spremembe in varstvo narave. Kot raziskovalka proučuje odnose med rastlinami in njihovim okoljem. Pomemben delež njenega
raziskovalnega dela je posvečen ekosistemu Cerkniškega jezera. Je avtorica
številnih poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov in urednica monografije
o Cerkniškem jezeru "Jezero, ki izginja."
Foto Mateja Grašič |
Komentarji
Objavite komentar