GOSTUJOČE PERO: ALENKA GABERŠČIK: Prijateljstvo s trstom

Moje »prijateljstvo« z navadnim trstom se je začelo že davno. Lahko bi rekla, da mi je trst omogočil, da sem diplomirala. Kot študentka 3. letnika sem plaho potrkala na vrata profesorja Martinčiča in ga vprašala, ali ima morda prosto temo za izdelavo diplomskega dela. Malo je premišljeval, potem pa je rekel, da bi lahko raziskala primarno proizvodnjo navadnega trsta. Slišati je bilo precej dolgočasno, ko pa je zagotovil, da bo delo potekalo na Blejskem jezeru, sem se navdušila. Tako sem se vsaka dva tedna podala na Bled, nabrala vzorce trsta, pojedla kremne rezine in potem v laboratoriju vzorce natančno premerila, posušila in stehtala. Obenem sem ob pomoči veščih raziskovalcev merila tudi fotosintezno dejavnost trsta. To je bil poseben projekt, saj so bile v tistih časih merilne naprave, ki so danes v velikosti škatel otroških čevljev, velikosti manjših omar, ki smo jih postavili na breg jezera, od koder smo lahko dosegli trst. Bili smo prava atrakcija, glavna zvezda pa je bil trst. Na koncu sezone, ko je bila moja naloga zaključena, sem se s trstom že dodobra seznanila. Profesor je bil z mano zadovoljen in za nagrado sem lahko diplomsko delo podaljšala in raziskovala še razgradnjo trsta, kar mi je enkrat mesečno poleg pobiranja vzorcev opada trsta omogočilo tudi uživanje ob kremnih rezinah. Ko sem opravila še to nalogo, mi je bilo s pomočjo trsta končno dano postati diplomirana biologinja. 

 

Kako bo trsje na jezeru izgledalo, je odvisno od spreminjanja vodne gladine in drugih okoljskih razmer na Cerkniškem jezeru. Lahko so dolgi, tanki, upogljivi in gosto posejani, ali pa so njihova stebla debela, močna in neupogljiva. Foto Alenka Gaberščik

 

Kasneje sem na trst nekoliko pozabila, čeprav sem na sprehodih vedno zarotniško opazovala pokončno ponosno travo, ki je rasla ob potokih, jezerih in rekah. Delo me je kasneje pripeljalo na Cerkniško jezero, kjer sem proučevala nekatere druge rastline, ki pa so navadno rasle med špalirji trsta. In tako je trst spet vzbudil moje zanimanje. Trst pravzaprav daje pečat Cerkniškemu jezeru, saj se pojavlja v obsežnih sestojih, katerih podoba se nenehno spreminja. Spreminja se zaradi razvoja, letnih časov, a tudi zaradi sprememb vodostaja. Spomladi iz vode pokukajo zelenkasto-modri poganjki, ki se potem hitro podaljšujejo, da trst lahko razvije liste nad vodno gladino. 

Trst pravzaprav daje pečat Cerkniškemu jezeru, saj se pojavlja v obsežnih sestojih, katerih podoba se nenehno spreminja. Foto Alenka Gaberščik

V kakšne rastline bodo poganjki zrasli, je odvisno od spreminjanja vodne gladine in drugih okoljskih razmer na Cerkniškem jezeru. Lahko so dolgi, tanki, upogljivi in gosto posejani, ali pa so njihova stebla debela, močna in neupogljiva. Tudi listi trsta so sivo-modre barve, ki se jeseni spremeni v svetlo rjavo, rdečkasto ali zlato, odvisno od svetlobe. Svetloba se neprestano spreminja, pri tem pa sodelujejo oblaki, ki se gredo ravno nad Cerkniškim jezerom igre brez konca. Ko pride poletje, se pri večini rastlin na koncu stebel pojavijo socvetja, ki so včasih vijoličasta, včasih rjavkasta, včasih srebrno-siva, včasih toga, včasih pa puhasta, vsa pa z nalogo, da razširjajo vrsto.   

Pomladni trsje. Foto Mateja Grašič

Trst ni užiten, ker so njegovi listi močno okremenjeni, čeprav mlade poganjke nekatere živali jedo. Foto Mateja Grašič

To kar vidimo je le del trsta. Velik del je skrit v tleh, kjer se nahaja splet horizontalnih in navpičnih korenik in korenin, ki ponekod segajo tudi do meter globoko. Pozno jeseni in pozimi rastline postopno izgubijo liste, tako da iz vode ali iz tal štrlijo le še stebla. Če je trst v vodi, so štrleča stebla pomembna, saj predstavljajo »šnorhlje« (dihalke), preko katerih kisik prehaja v podzemne dele. Mnogokrat jih polomi voda, kar lahko za trst pomeni težave v prihodnji rastni sezoni. Težave so večje, kadar je jezero dolgo poplavljeno. Spomladi se polomljena stebla nalagajo na obrobju jezera, kjer nastajajo debele preproge, ki se postopno spreminjajo v tla. Včasih ta stebla plavajo na vodni površini. Na takšne »zamaške« plavajočih ostankov trsta smo nemalokrat naleteli v strugi Stržena, kjer smo popisovali rastline. Iz čolna izgledajo precej brezupno, saj je Stržen obdan z visokimi sestoji trsta. Naenkrat si ujet in edina pot je pot nazaj, česar pa si navadno ne želimo. Do sedaj nam je vedno uspelo premagati oviro, ampak zlahka seveda ni šlo. 

Je pa plutje po Strženu res posebna izkušnja. Ves čas imaš občutek, da si daleč od »ponorelega sveta«. Ta občutek odmaknjenosti še dodatno povečajo neprehodna trstišča, ki zamejujejo pogled. Tudi zvoki sredi trstišč so nekaj posebnega. Samo šelestenje trsta ter prhutanje in oglašanje ptic. Nikoli ne bom pozabila globokega prodornega glasu bobnarice – buuh, nedaleč za našim hrbtom.

Trsje je prava čistina naprava, obenem pa deluje kot kot sončne celice, ki kopičijo energijo. Foto Mateja Grašič

Ljudje me pogosto sprašujejo, zakaj so sestoji trsta za Cerkniško jezeru pomembni? Trst ni užiten, ker so njegovi listi močno okremenjeni, čeprav mlade poganjke nekatere živali jedo. Sestoji trsta so pomembni predvsem zato, ker delujejo kot sončne celice, ki kopičijo energijo, obenem pa še ogljikove spojine in različne druge elemente (na primer hranila) in tako ustvarijo materialno osnovo za ekosistem. Ko rastline propadejo, postanejo hrana različnim drobnim živalim ter vir energije in snovi za mikroorganizme. Iz trsta postopno nastajajo rodovitna tla, ki omogočajo naselitev drugim rastlinam in živalim. Trstišča predstavljajo tudi zavetje in bivališče številnim večjim živalim, kot so ptice in dvoživke, ki se hranijo z drobnejšimi živalmi. Poleg tega v trstiščih tudi izginjajo in se spreminjajo snovi, ki jih pritoki prinašajo na Cerkniško jezero, kar vodo očisti. Čistilno vlogo trsta so prepoznali tudi znanstveniki, ki so trst uporabili za čiščenje odpadnih voda v tako imenovanih grajenih mokriščih. Danes je ta način čiščenja splošno uveljavljen po različnih delih Evrope. Tudi v naši raziskovalni skupini poleg drugih rastlin še vedno raziskujemo trst. Zanima nas, kako se ta kozmopolit med rastlinskimi vrstami odziva na spremembe vodostaja in toplotne razmere, kakšne so njegove interakcije s svetlobo in kakšne so njegove povezave s simbionti. Zanima nas tudi, kaj se dogaja z njegovim opadom v vodi in na kopnem.

Trsje na Strženu, Cerkniško jezero. Foto Mateja Grašič

Odgovorov je mnogo, novih vprašanj pa še več, saj je Cerkniško jezero res zapleten ekosistem. Raziskave trsta na Cerkniškem jezero so pomembne tudi širše, saj danes spremembe vodostaja niso le lastnost Cerkniškega jezera, temveč zaradi globalnega spreminjanja klime postajajo vse pogostejše tudi v drugih vodnih okoljih.

                                                                                             

 

Dr. Alenka Gaberščik je

Foto Mateja Grašič

biologinja, profesorica na ljubljanski univerzi na Biotehniški fakulteti, Oddelku za biologijo. Predavateljica predmetov Ekologija rastlin, Ekosistemi ter Okoljske spremembe in varstvo narave. Kot raziskovalka proučuje odnose med rastlinami in njihovim okoljem. Pomemben delež njenega raziskovalnega dela je posvečen ekosistemu Cerkniškega jezera. Je avtorica številnih poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov in urednica monografije o Cerkniškem jezeru "Jezero, ki izginja."