Kraj brez skrbi
Si
predstavljate, da obstaja nekje kraj, kjer lahko odmislite vsakodnevne skrbi in
vstopite v nov, drugačen in malce neobičajen svet? Da se preko nenavadnih
doživetij povežete med seboj na igriv način? Vi se sprostite, medtem pa se vaši
otroci (če jih imate) prelevijo v raziskovalce ter se podajo na pustolovščino
lova na zaklad, v pravljično vilinsko vas ali na gozdna doživetja, na koncu pa
kraj zapustite s svežo zagnanostjo in pogumom za nov korak v vašem življenju!
Takšen
kraj, z igrivim in neobičajnim ambientom ter doživetji, prepletenimi s
hudomušnostjo, so moja vizija družinskega senika ob Cerkniškem jezeru v
Žerovnici.
 |
| Stara kmetija, najin novi dom
v Žerovnici. |
Center, ki povezuje in prižiga iskrice
Sama
o kraju, ki bi povezoval ljudi, prižigal iskrice in obujal otroško razigranost
pri velikih in malih, sanjam že od malih nog. Prvič sem o tem premišljevala v
šestem razredu osnovne šole, ko sem zehajoče sedela v šolski klopi in brez
zanimanja spremljala dolgočasen pouk. Spraševala sem se: "Ali to vse
skupaj res ne more biti bolj zabavno? Kaj, če bi obstajal prostor s tobogani in
mehkimi žogicami? Stavim, da bi se prek igre in zabave več naučili!" Idejo
sem preventivno zadržala zase, saj se mi je zdela malce nora, toda ostala je živa
in vedno prisotna v mojem svetu.
Skozi
leta sem jo nadgrajevala, v najstniških letih pa je začel to postajati center,
ne samo za otroke, ampak tudi za njihove družine. Poznala sem namreč kar nekaj
žalostnih zgodb, ki so se končale z ločitvijo (vključno z mojo družino) in
spraševati sem se začela, ali bi lahko ta kraj omogočil, da ljudje zopet
pridejo v stik eden z drugim in se povežejo sami s seboj in začnejo iskreno
komunicirati, se poslušati in sprejemati. Sanjala sem o prostoru, kjer je
lahko vsak to, kar je. In to je dovolj, to je v redu. Čutila sem, da bi bilo to
osvobajajoče, pristno in dobro.
Med
študijem sem se končno opogumila in svojo idejo zaupala sošolki. Vzelo mi je
sapo, ko mi je rekla, da so tudi njene sanje ustvariti center ... Uau!
In tako se je začelo ̶ v moje življenje so pričeli vstopati ljudje s
podobno vizijo. Bolj kot za znanje sem hvaležna za to, da sem med študijem
končno začutila, da nekam spadam – da sem "našla svojo jato”. Zdaj imam
okrog sebe čudovite ljudi, ki mi pomagajo uresničevati sanje.
 |
| Obisk prijateljev na prelep
poletni dan. |
Ljubezen na prvi pogled in selitev k čarobnemu jezeru
Verjamete
v ljubezen na prvi pogled?
Tudi sama nisem, dokler se mi ni to čisto zares zgodilo! V prvem letu študija
sem se vselila v študentski dom in ga zagledam. "Če bom kdaj z njim, si
želim, da sva skupaj do konca življenja!" zaslišim glasek v svoji glavi.
In to, preden sem izvedela za njegovo ime!Tako.
Po sedmih letih zveze lahko nazdravim z glaskom, da to zares drži!
Na
začetku najine zveze sva se veliko selila. Meni je bilo v stanovanjih čisto
všeč, medtem ko se je Boštjan počutil, kot da hodiva iz apartmaja v apartma.
Sama sem želela za par let potovati in živeti v tujini, toda on se je želel
ustaliti, najti najin dom. In vse skupaj se je razpletlo tako, da sva dobila
priložnost življenja na čudoviti posesti Boštjanovega dedka Janeza v Žerovnici.
Slabi
dve leti nazaj, 31. 8. 2019, na najino peto obletnico, sva oddala ključe
najemniškega stanovanja in dedku obljubila, da bova lepo skrbela za kmetijo.
Istega dne se je 96-letni dedek Janez v miru poslovil od nas. Počaščena in
hvaležna sem, da sem ga imela priložnost spoznati, saj je bil čudovit
človek z velikim srcem.
Življenje ob jezeru - novo življenje, nov smisel
Vse
mi je bilo tako novo. Življenje na kmetiji je bila zadnja stvar, ki sem si jo
zamišljala v svojih ambicioznih mladostniških letih. Vesela sem, da sem imela v
tistem času nekaj pogovorov s pravimi ljudmi, ki so me spodbudili, naj dam mali
vasici priložnost.
Prvi
sprehodi, prijazni sosedi in ... jezero. Občutek, kot da sem prišla na konec
sveta. Pomirjujoče, svobodno, sveže, lepo – tudi, ko ga ni bilo! V tišini, le
ob občasnem žvrgolenju ptic, sem lahko slišala svoje misli. Prvič sem sadila
krompir, sejala solato in čičeriko (žal ni uspela, a kdor ne poskusi, ne ve),
se učila vrtnarjenja in pred hišo s taščo posadila rožice.
Iz dneva
v dan je Žerovnica vedno bolj in bolj postajala moj dom, ki sem ga iskala vse
življenje. Zdaj ga končno imam! Ob misli na to sta me zajela mir in radost.
Rada sem hodila do jezera, moje skrbi so se za trenutek razblinile in tudi z
malim bitjem, ki je rasel v mojem trebuhu, sva se na sprehodih povezovala in
veliko pogovarjala. Zdaj nam že eno leto lepša in osmišlja naše življenje mala
navihanka Pika. In prelep občutek je pomisliti, da bo lahko svoje otroštvo
imela na vasi, s traktorji, obdana z naravo, jezerom, vaškimi otroki in
živalmi. In naslednji štirje otroci tudi! (Ja, želim si veliko družino!)
 |
| S hčerko Piko prvič na
zaledenelem obrobju Cerkniškega jezera.
|
Gozdna doživetja po vzoru skandinavskih vrtcev
Zadnjih
nekaj let sem bila del Gozdalnice v Ljubljani pod Rožnikom, ki je moj svet,
razmišljanje in poglede obrnila na glavo. Vsak dan smo bili s skupino
predšolskih otrok zunaj, se igrali in raziskovali naravo na 1001 način.
Plezanje po drevesih, izdelovanje lokov, sledenje živalskim stopinjam, grajenje
glinenih hišk za palčke in učenje o užitnih rastlinah je le košček programa, ki
so ga pisali otroci. Ja, prav ste prebrali, tu je bil na prvem mestu interes in
zanimanje otrok ter sledenje njihovim idejam in željam. In prav radovednost nas
je vodila do odkrivanja sveta in zanimivih pogovorov. Zunaj smo bili v dežju, soncu, vetru in snegu – kot pravi
skandinavski pregovor: “Ni slabega vremena, je zgolj slaba oprema" - smo se
vedno dobro in primerno oblekli, v nahrbtnike pa dali rezervna oblačila ter se
odpravili na potep.
 |
| Iskrivi gozdni utrinki iz
Gozdalnice v Ljubljani.
|
Ob
Cerkniškem jezeru imamo čudovito naravo in v meni je rasla želja, da bi gozdna
potepanja imeli tudi tu. Veliko igranja v naravi in učenje življenjskih veščin
ter preživetja v naravi, ob tem pa krepitev ne samo imunskega sistema pač pa
tudi samozavesti, poguma, zaupanja vase in spoznavanja svojih talentov in
stvari, ki otroke veselijo. To se mi zdi čudovita popotnica za življenje. Razveselilo
me je zanimanje, ki so ga izkazali okoliški starši ob prvem vabilu na gozdno
igralnico in na predstavitev podružnice Gozdalnice ob Cerkniškem jezeru.
Odločili smo se, da jo bomo kmalu ponovili (že to soboto, 24.4. med 10. in 13.
uro).
Mini
gozdna ekipa (1–3 leta) se sedaj že oblikuje v Žerovnici in še imamo kakšno
prosto mesto, v septembru pa imamo željo začeti s pravo gozdno zasedbo tudi s
starejšimi predšolskimi otroki.
Družinski senik
Verjetno zdaj malo bolj razumete, kako srečna sem bila, ko sem po nekaj mesecih
življenja na kmetiji, z veliko hišo, vrtom, kaščo, štalo, senikom in kozolcem
začutila, da se lahko tu moje sanje o centru uresničijo. Prostor,
ki bi povezoval, vključeval ter podpiral lokalne ustvarjalce, umetnike in ljudi
mnogoterih znanj in veščin. Kraj,
kjer bi se izvajale delavnice, doživetja za družine, gozdne
dogodivščine za otroke (in otroke po srcu). Oder,
na katerega bi bili povabljeni (lokalni) glasbeniki, da nam zaigrajo in
zapojejo. Lepo
preživet čas, ko bi bili vas in okolica povabljeni v soustvarjanje skupnosti,
kjer se lahko drug od drugega veliko naučimo in si na tak način obogatimo
življenja.
 |
| Obisk tabornikov,
prenočitev na seniku in pomoč na kmetiji. |
Veselo in hvaležno pozdravljam vse, ki bi si
želeli to soustvarjati skupaj z mano.
Nika
Sedmak je ljubiteljica narave in soustanoviteljica Popotovalke. Po izobrazbi je socialna
pedagoginja, ki uživa pri delu z otroki, najstniki, družinami in ljudmi
nasploh.V
Gozdalnici (gozdna doživetja v Ljubljani) je bila veliko let varuhinja otroške
igre, ki dopušča otrokom prosto pot domišljije in ustvarjalnosti, zdaj pa bi
rada to omogočila tudi otrokom okrog Cerkniškega jezera.
Odkar se je preselila k Cerkniškem
jezeru, se prvič počuti doma. Tu dobi veliko navdiha in občuti srečo in mir.
Komentarji
Objavite komentar