GOSTUJOČE PERO: VIKA ZABUKOVEC: Pozne, a zato nič manj lepe

Po številnih travnikih na območju parka si lahko pozorno oko odpočije na lepoti divjih orhidej ali kukavic, kot jim rečemo v teh krajih. Gre za rastline iz družine kukavičevk. V Sloveniji je bilo do sedaj najdenih 79 vrst in podvrst, ki so razvrščene v 28 rodov. Na območju Notranjskega parka smo jih od tega našli kar 40! V Evropi raste okoli 300 vrst. Zelo zapleten razvoj in velika občutljivost na gnojila povzroča, da so kukavičevke zelo ogrožena družina rastlin v Sloveniji. Večina vrst je zaščitenih.

Spomnim se, kako se je začelo moje zanimanje za te cvetlice. Pred leti sem ob Dragonji nabirala divje šparglje. Med hojo sem opazila škrlatnordečo kukavico (takrat ji še nisem vedela imena) in jo fotografirala.

Škrlatno rdeča kukavica

To je videl prijatelj, ki se tudi ljubiteljsko ukvarja s fotografiranjem. Rekel je: » O, si našla edino divjo orhidejo, ki raste pri nas!« Vedela sem, da to ni res, saj sem jih že sama poznala kar nekaj. Zadala sem si izziv – poiskati in spoznati čim več teh lepotic. Najprej sem začela iskati po internetu, potem sem za darilo dobila knjigo: KUKAVIČEVKE V SLOVENIJI. Takrat sem ostrmela! Niti predstavljati si nisem mogla, koliko jih raste samo v Sloveniji.

Knjiga, zaradi katere sem dobila nov hobi - iskanje kukavičevk.

 

Naslednji korak je bil, da ugotovim, kdaj in kje približno cvetijo in … pot pod noge. V veliko pomoč pri vsem tem mi je Tine Schein z Notranjskega parka, ki je strokovnjak tudi na tem področju. Običajno prve zasvetijo v aprilu, letos so bile bolj pozne. V tem blogu bom pisala o najzgodnejših kukavičevkah. 

Prva, ki zacveti pri nas, je BLEDA KUKAVICA.

Bleda kukavica nima nektarja, ima pa zato zelo intenziven vonj po bezgu. Ta je lahko bistveno bolj intenziven kot pri bezgovi prstasti kukavici. Opraševalci jo zato zamenjajo za rastline, ki imajo nektar, in jo tako oprašijo. Rastlina s svojim vonjem prikrije svoje pomanjkljivost (da nima nektarja) in poskrbi za nadaljevanje svoje vrste.

   

Njena nahajališča v Sloveniji so razmeroma redka in raztresena. Na Notranjskem je znanih le nekaj. Sama jih poznam šest. Dve manjši sta bili znani že prej, štiri rastišča pa so bila najdena v času mojega raziskovanja. Od tega sta dva velika, saj štejeta več kot 70 primerkov. Običajno jo najdemo v bližini grmičevja. Ustrezajo ji tla, ki so spomladi v globino vlažna. Je ena izmed lepih in postavnih kukavic. Ima bleščeče, široke pritlične liste z vzdolžnimi žilami, ki obdajajo steblo. Socvetje je gosto, sprva piramidasto, kasneje pa je valjaste oblike, z bledo rumenimi cvetovi.

Lansko leto sem prve cvetoče odkrila že 12. aprila, letos, ko so zaradi hladnega vremena vse cvetlice zacvetele kasneje, pa 24. aprila.

Eno večjih rastišč.

Naslednja, ki zacveti, je NAVADNA KUKAVICA. Te v velikem številu krasijo naše travnike. Na istem travniku se pojavijo v številnih odtenkih. Pogosti so temno vijolični in temno rožnati, redki so svetlo rožnati, še bolj redki pa beli cvetovi. Cvet postane bel zaradi pomanjkanja barvil in zato jih imenujemo albini. Našla se že zelo zanimive odtenke.

Vedno se mi zdi zelo zanimivo opazovati vzorčke in barve. V osnovi  so si vse te navadne kukavice podobne, vendar tako različne, če si jih podrobno pogledamo. Lansko leto sem prve cvetoče odkrila 19. aprila, letos pa 24. aprila.

Na fotografijah spodaj so navadne kukavice v različnih barvnih odtenkih.

 

TRIZOBA KUKAVICA je lepa in zanimiva orhideja. Ima gosto socvetje, ki je sprva okroglo, nato pa jajčaste oblike. Cvet je  bledo rožnate barve in ima vijoličasto obarvane žile, medena usta pa so posuta z rdečimi pikami. Včasih se mi zazdi, da je posamezen cvet kot punčka s kapico. Sem pa tudi pri tej vrsti našla že belo. Lansko leto sem prve cvetoče odkrila 20. aprila, letos pa šele 8.maja.

 

 

Zaradi lepe, pravilne in postavne oblike je ZVEZDNATA KUKAVICA ena najbolj priljubljenih zgodaj cvetočih spomladanskih orhidej. Ker je višja, jo lažje opazimo na travnatih pobočjih, poraslih z grmovjem, ali po gozdnih robovih. Navadno so vijoličaste, sama pa sem tudi med temi že našla tudi belo. Lansko leto sem prve cvetoče odkrila 23. aprila, letos pa 24. aprila.

 

 

Eno izmed redkih rastišč BEZGOVE PRSTATSTE KUKAVICE je pri nas tudi na Slivnici. Je lepa, močna rastlina nizke rasti. Socvetje je kratko, gosto in mnogocvetno. Cvetovi so v dveh zelo različnih barvah – rumene ali rdeče barve. Zanimivo je, da obe rasteta na istem rastišču. Lansko leto sem prve cvetoče odkrila 27. aprila, letos pa 1. maja.

 

Majhno in nežno PIKASTOCVETNO KUKAVICO težje opazimo v travi. Socvetje je sprva zgoščeno in jajčasto, kasneje pa se z odpiranjem cvetov razpotegne in postane valjasto. Takrat jih lažje opazimo. Lansko leto sem prve cvetoče odkrila 30. aprila, kar je za te zelo zgodaj. Letos pa šele 23. maja.

 

 

Pikastocvetna kukavica rahlo diši po vaniliji in s tem privablja opraševalce. V času cvetenja je ne moremo zamenjati za nobeno drugo vrsto. Edina podobna vrsta je poletna kukavica, ki pa cveti pozneje in je bistveno bolj redka.

 

Med znanimi orhidejami pa se včasih opazi tudi križance znotraj istega rodu. Največkrat se opazi križance med trizobo kukavico in pikastocvetno kukavico. 

 

Zaradi istega časa cvetenja se zelo pogosto križa s trizobo kukavico. Križanci ponavadi nimajo temnega zgornjega dela socvetja in so na splošno svetlejši. Foto Tine Schein

V aprilu pa sta lani zacveteli tudi: RJAVA GNEZDOVNICA in JAJČASTOLISTNI MUHOVNIK, ki ravno tako spadata med kukavičevke, a v svojem imenu nimata pridevnika kukavice.

Rjava gnezdovnica raste v bukovih in mešanih gozdovih. Je rjavkasto obarvana in nima barvnega bogastva drugih kukavičevk, zato jo težje opazimo. Po cvetenju stebla le počasi propadajo, zato jih lahko opazujemo vso zimo in še v naslednjem letu. Jajčastolistni muhovnik je zelo razširjen, vendar ga zaradi tega, ker je to skromna rastlina in pri njej prevladuje zelena barva, jo zlahka spregledamo. Prvi sem lani in letos opazila na isti datum, 23. aprila.

 

Ne bi si mislili, da je tudi to divja orhideja, kajne? Rjava gnezdovnica je pogosta gozdna orhideja, ki nima klorofila in živi v simbiozi z zemeljskimi glivami. Nekateri jo imajo za zajedlasko vrsto. Raste skoraj v vsakem gozdu.

Jajčastolistni muhovnik. Zaradi obilice nektarja je oprašujejo različni insekti, velikokrat pa jo "napadejo" tudi listne uši, ki jih varujejo marvlje.

 

Letošnji april je bil zelo hladen in tudi s snegom ni skoparil, zato se je čas cvetenja zamaknil. Sama sem  začela raziskovati  že v sredini aprila, a sem takrat odkrila samo listne rozete štirih orhidej.

 

Bleda kukavica pred cvetenjem.

Jajčastolistni muhovnik pred cvetenjem.

 

Toda konec aprila se je le začelo. Razveselile so me prve, ki so bile takrat prav nebogljene.

 

Muholiko mačje uho raste na suhih rastiščih, kjer se že začenja proces zaraščanja. Izkušeni orhideologi pravijo, da ponavadi raste v bližini rdečega bora.

 

 

Bezgovi prstasti kukavici.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zvezdnata kukavica.

 

 

 

 

Dež mi je letos kar lepo nagajal, zato nisem imela veliko možnosti za raziskovanje. Od takrat, ko sem začela blog pisati (aprila) in do danes, ko je objavljen, sem opazila še:

MUHOLIKO MAČJE UHO (1. maj), ČELADASTO KUKAVICO (9. maj),  MAJSKO PRSTASTO KUKAVICO (11.maj), ČMRLJELIKO MAČJE UHO (21.maj) in DOLGOLISTNO NAGLAVKO (23.maj). V parku pa rasteta samo  dve ŠKRLATNORDEČI KUKAVICI, ki pa letos žal ne bosta zacveteli.

Mogoče vas bo ta članek zvabil na naše senožeti, travnike, robove gozdov in gozdove in boste tam pogledali te lepe, ogrožene cvetlice od blizu v naravnem okolju, saj jih prav zdaj cveti največ.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Čmrljeliko mačje uho.Podobno kot ostale vrste iz rodu mačjih ušes, ime vrste ne pomeni posebne povezave z žuželko. Mačja ušesa v večini primerov oprašujejo samčki os, ki jih rastlina privablja z oddajanjem feromonov in z obliko medene ustne, ki spominja na samičke. Čebeljeliko mačje uho je glede tega drugačno. Ta vrsta se redno oprašuje sama, kar je verjetno prilagoditev na odsotnost opraševalcev. Ta posebnost je verjetno tudi vzrok, da ta vrsta nima veliko variant.

Dolgolistna naglavka. V primeru suše se cvetni popki ne odprejo, postanejo rjavkasti in odpadejo.

Viktorija Zabukovec je dolgoletna vzgojiteljica v cerkniškem vrtcu in velika ljubiteljica narave, kjer preživi večino prostega časa in za katero navdušuje tudi otroke v vrtcu. Potopljena v naravo se sprosti in napolni z energijo. Poleg krajših sprehodov za opazovanje lepot vključuje v svoje življenje tudi pohode v hribe, kolesarjenje, smučanje in drsanje.