HIŠNO PERO: JOŠT STERGARŠEK: Še tako izbirčen obiskovalec bo tu izkusil tisto, česar v večini sveta trenutno ne more več

Da je Notranjski park zavarovano območje narave, danes ve že skoraj vsak. Da gre za enega od treh regijskih parkov v Sloveniji, ki so z vidika ohranjenosti in neokrnjenosti narave ter usklajenosti človekovih dejavnosti z njo, uvrščeni takoj za najpomembnejše zavarovano območje in enega od simbolov Slovenije – Triglavski narodni park, je slišalo že manj ljudi. Tu pa se pomen Notranjskega regijskega parka za ohranjanje narave in ozaveščanje javnosti o njenem pomenu za dobrobit ljudi še ne konča.

Ponikve, vodotok Cerkniškega jezera, Stržen. Voda je glavna sestavina organizmov, tudi človeka. Ker snovi v ekosistemu krožijo, strupene snovi, ki jih tako brezbrižno spuščamo v okolje, s hrano in vodo slej ko prej pridejo nazaj v nas.

Kot ste lahko zaslutili, območje Notranjskega regijskega parka ni izjemno le v slovenskem merilu, ampak tudi v evropskem in celo svetovnem! Zaradi izjemne narave znotraj Notranjskega parka v celoti leži ali pa sem vsaj sega devet območij Natura 2000. Na videz tehnično ime žal ne da primernega vtisa o teh območjih, a zato tega imena ne smemo nehati uporabljati. Prej nasprotno. Natura 2000 je namreč omrežje naravnih območij, ki so tako posebna, da so jih članice EU sklenile ohraniti našim zanamcem in se k njihovi ohranitvi tudi obvezale. Obljuba pa dela dolg, mar ne?

Kako pa Notranjski park, ki pokriva približno odstotek površine Slovenije, lahko sploh izstopa v svetovnem merilu? Kdor je bil priča bruhajočim izvirom ob polnjenju Cerkniškega jezera in zrl v zevajoče požiralnike v praznem jezerskem dnu, zaveslal po podzemskem jezercu Križne jame in se dotaknil lobanje izumrlega jamskega medveda, ki je v njej prezimoval, ali pa se sredi pregretega avgusta osvežil v hladu pod Malim naravnim mostom v Rakovem Škocjanu, ve. Kdor pa tega še ni doživel, se lahko kadar koli prepriča, da Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom nedvomno sodi v družbo mednarodno pomembnih mokrišč in je upravičeno razglašeno za Ramsarsko območje. Čeprav mora območje za pridobitev teh nazivov izpolnjevati visoke kriterije, ki jih s popisi vrst in življenjskih prostorov lahko argumentirajo le strokovnjaki, lahko vsak človek na obisku pri nas začuti, da je ta del sveta nekaj posebnega.

V Notranjskem parku – zavarovanem območju narave – vsak najde kaj za svojo dušo, naj bo to sprostitev v objemu gozda, občudovanje jate ptic na selitvi ali cvetoče preproge rastlin, poslušanje žabjega orkestra ali krepilno kosilo pripravljeno iz doma pridelane hrane.

Notranjski regijski park je bil za zavarovano območje razglašen prav zato, ker je narava tu razmeroma dobro ohranjena. Tako pa je zaradi kombinacije naravnih danosti in večstoletnega delovanja domačinov  v sozvočju z naravo. Seveda pa ni vse rožnato in se v naravi vse spreminja, zato je naša dolžnost, da območje tako vsaj ohranimo, če ne še izboljšamo, da ga bodo naši otroci lahko spoznali in doživeli v najboljši luči. Tu je bistveno tudi, da vzgajamo boljše otroke za naš svet. Otrokom pa je osnovne zakonitosti in procese, ki vladajo v naravi, splošna pravila obnašanja ter strupene, užitne ali kako drugače zanimive organizme najlažje približati prav v naravi, ki je največja in najbolj veličastna učilnica sploh.

Mokrišča, kot je ponikalnica, vijugajoča skozi bujno trstičje na fotografiji, so največje in najbolj učinkovite čistilne naprave. Če jih ne pozidamo, kar bo po novem brez ovir dovoljeval pravkar sprejeti novi Zakon o vodah, bodo organizmi v njih še naprej brezplačno čistili vodo in nam hkrati nudili oddih v neokrnjeni naravi.

 

Logično je, da so zavarovana območja pomembna z vidika ohranjanja narave in naravnih procesov. Kaj pa pomenijo za ljudi? So zavarovana območja za nas le breme oz. odgovornost ali so lahko tudi priložnost?

Kulturna krajina Cerkniškega polja je primer, kako lahko človek pridela hrano za živino in zase na naravi prijazen način. Korist je obojestranska, saj ptiči, netopirji in ostali plenilci na območjih z ekstenzivnim kmetovanjem v dobršni meri zamenjajo biocide, ki slabijo ekosisteme in na koncu najdejo pot še v nas.

Lahko rečemo, da oboje. Veliko odgovornost, da tukajšnjo naravo ohranimo zanamcem ali jo celo izboljšamo, saj dobro ohranjena narava pomeni tudi čisto vodo in zrak ter zdrava tla. To pa so tri sestavine, ki so pogoj za pridelavo zdrave, hranljive hrane ter kakovostno in zdravo življenje. Ta komponenta ohranjene narave pa hkrati pomeni tudi priložnost, saj lahko zato naravo s premišljenim načrtovanjem ponudimo tudi drugim ljudem brez negativnega učinka nanjo. Da je območje zavarovano, razglašeno za Natura 2000 območje in za nameček še za Ramsarsko območje, pa je garancija še tako izbirčnemu obiskovalcu, da bo tu izkusil tisto, česar v večini sveta trenutno skoraj ne more več.
 

Jošt Stergaršek je sodelavec Notranjskega regijskega parka. Biolog po izobrazbi in srcu, ribič, raziskovalec narave, sanjač, dober poznavalec flore in favne Cerkniškega jezera, ljubiteljski fotograf, ki mu v objektiv pogosto uspe ujeti kaj, kar nepotrpežljivemu očesu ostane skrito.

 



Avtor fotografij je Jošt Stergaršek.


Komentarji

Priljubljene objave