GOSTUJOČE PERO: EVA VUKELIČ: Zakaj se kot ptica selivka vedno znova vračam?

Že v otroštvu so me zanimale ptice. Ko sem osvojila pogoste vrste okoli doma, pa so me še posebej navdušile močvirske ptice. Verjetno zato, ker so v gozdnati in gorati deželi, kot je Slovenija, močvirja precej redka. Kjer so še ostala, se močvirske in druge ptice zgostijo v velikem številu. Doma sem z roba Ljubljanskega barja, kjer je od močvirja ostalo bolj malo. Tako me je neštetokrat zaneslo na Cerkniško jezero, ki je eno izmed največjih močvirij pri nas, in zato še posebej privlačno za ptice (ter njihove opazovalce). Sčasoma mi je jezero postajalo vedno bolj domače.

Tako obsežna močvirja so v Sloveniji redkost. Foto Eva Vukelič

V prvih letih sem se večkrat udeležila ekskurzij, ki jih je na Cerkniško jezero organiziralo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Še posebej so mi ostali v spominu izleti, ki jih je vsako leto 27. aprila vodil Dare Šere. Konec aprila nekatere ptice že gnezdijo, druge pa se še selijo in si na jezeru privoščijo postanek. Tako je bilo vedno dovolj priložnosti za spoznavanje novih vrst, poleg tega smo se udeleženci učili tudi razlikovanja ptic po oglašanju. Jezero je za tovrstne primerjave idealno, saj je bilo mogoče na razdalji nekaj metrov slišati več različnih vrst ptic iz skupin penic, trstnic in kobiličarjev. Med seboj so si zelo podobne, za povrh se še skrivajo v gostem rastlinju. Razlikujemo jih lahko skoraj samo po petju.

Srpična trstnica je zelo podobna močvirski, od nje se razlikuje predvsem po petju. Foto Eva Vukelič

Ljudje smo se vajeni zanašati na svoj vid. S poznavanjem zvokov ptic in drugih živali se nam v naravi odpre dodatna dimenzija. Danes so nam pri določanju petja ptic v pomoč tudi na spletu dostopni posnetki (na primer www.xeno-canto.org) ter aplikacije na pametnih telefonih, ki s pomočjo umetne inteligence prepoznajo oglašanje ptic (na primer BirdNET). Izzivov na tem področju mi kar ne zmanjka in še vedno se tudi s pomočjo teh orodij vsako leto naučim kaj novega.

Neštetokrat me je zaneslo na Cerkniško jezero, ki je eno izmed največjih močvirij pri nas, in zato še posebej privlačno za ptice. Foto Eva Vukelič

Ene izmed ptic, za katere velja, da jih lahko raziskujemo pretežno na podlagi njihovih zvokov, so tukalice. Na Cerkniškem jezeru je iz te skupine najbolj znan kosec. Njegovo številčno pojavljanje na močvirnih travnikih je znano predvsem na podlagi njegovega nočnega petja. Koščevi sorodnici mala in grahasta tukalica sta še bolj skrivnostni. Enako kot kosec se oglašata ponoči in le izjemoma pokukata iz gostega rastlinja, živita pa še globlje v močvirju. Zaradi vsega naštetega so tukalice slabo poznane, in ravno zato so te ptice že kmalu pritegnile mojo pozornost. 

Popisi tukalic. Bili smo slabo opremljeni, a je bila radovednost močnejša od premočenih škornjev. Foto Eva Vukelič

Dolgo razen teoretičnih informacij in posameznih opazovanj na selitvi na Barju z njimi nisem imela dosti srečanj. V času študija biologije pa se je pojavila priložnost, da jim posvetim malo več pozornosti. Skupaj s kolegi študenti smo se lotili ugotavljanja, koliko in kje živijo na Cerkniškem jezeru. Iskati smo jih začeli v mraku in se vračali v temi, pri tem smo si pomagali tudi s predvajanjem posnetkov njihovega oglašanja. In tako vsakih nekaj dni od konca aprila do začetka junija. To so bila res posebna doživetja, tudi malo začinjena z adrenalinom, saj smo ob mraku razen tukalic zaslišali še druge znane in neznane zvoke, poleg tega se nam je dozdevalo, da so se grmi začeli premikati ... in ne, nič nismo kadili. Izkazalo se je, da je bilo vsaj grahastih tukalic več, kot je bilo znano do tedaj. Spoznali smo tudi, zakaj so bolj slabo poznane. Če bi se na istih krajih znašli podnevi, ali nekaj tednov kasneje, ter jih iskali z daljnogledom, bi jih zelo verjetno spregledali, tako izmuzljive so te ptice.

V mraku se začnejo oglašati tukalice, pa tudi številne druge živali. Foto Eva Vukelič

Veliko srečo smo imeli, da smo eno izmed grahastih tukalic tudi videli in ne le slišali.                        Foto Žiga Iztok Remec

Imela sem še druge priložnosti za srečanja z jezerom in ljudmi, ki se ukvarjajo z njim. Za raziskovanje in učenje, za naravoslovne dneve, raziskovalne tabore, predavanja, obročkanje ptic. Z veseljem sodelujem tudi pri tematskih vikendih v organizaciji Notranjskega regijskega parka. Lepo je na teh dogodkih videti, da prihajajo nove generacije, ki jih navdušujejo ptice in Cerkniško jezero. Upam, da lahko pri tem pomagam, kot so starejši mentorji nekoč meni.

Evo Vukelič navdušujejo ptice in narava, še posebej močvirja. Od otroštva je članica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer je nekaj časa skrbela za izobraževanje. Po izobrazbi je biologinja, trenutno dela kot vodnica v naravi. Je tudi ena od vodnic na tematskih vikendih Notranjskega parka, vodi aktivnost Pesem ptic, kjer z udeleženci z opazovalnic narave opazujejo ptice in o njih izvedo zanimive informacije.