GOSTUJOČE PERO: MARKO CVETKO: VEM, DA VEM, DA NIČ NE VEM
»Od kod veste toliko o rastlinah?« me vpraša udeleženka botaničnega sprehoda po Cerkniškem jezeru. Ko dobro premislim, ugotovim, da se z rastlinami srečujem že
vse življenje. Že priimek mi je definiral, kaj bom počel v
življenju.
Cerkniško jezero je polno uporabnih in koristnih rastlin. Foto Eva Kobe |
Prvi stik z zdravilnimi rastlinami je bil v otroštvu, od
pitja čaja, pripravljenega iz šipka, sušenega na krušni peči, do
uživanja pripravkov iz kamilic, bezga in lipe ob različnih virusnih obolenjih.
S strokovnim pogledom na svet zdravilnih rastlin pa sem se srečal v srednji
šoli za farmacijo, kjer smo pri predmetu farmakognozija spoznavali pester
svet zdravilnih rastlin. Slovensko ime, latinsko ime, učinkovine in delovanje,
te štiri postavke so se mi zakoreninile v spomin in jih še vedno na takšen
način tudi procesiram ob spoznavanju novih rastlin.
Ogromno je rastlin, ki imajo zdravilne učinkovine. Foto Karim MahneV času srednje šole,
pred več kot 20 leti, se je pojavil tudi prvi val popularizacije divje hrane in
tam sem se začel srečevati tudi z različnimi gozdnimi rastlinami, za katere
niti nisem vedel, da imajo kakšne zdravilne lastnosti. Kasneje sem se s
spoznavanjem rastlinskega sveta bolj podrobno srečal še med študijem
agronomije, kjer smo spoznavali celo vrsto rastlin, za katere pa sem šele
kasneje ugotovil, da jih je tradicionalna medicina uporabljala tudi v zdravilne
namene. Rastlinski svet mi ni dal miru, tako da sem v zadnjih letih spoznaval
še druge vidike rastlin, od njihove začimbne vloge v kulinariki, destilaciji
eteričnih olj (v času pisanja tega prispevka domača kuhinja zaradi destilacije
vsak dan diši po drugem eteričnem olju), pletarstva pa do vloge rastlinskih
barvil v barvanju tekstila. Zadnji dve leti se srečujem še z opazovanjem
fenoloških faz nekaterih rastlin na območju Cerknice.
Zdravilna špajka
ali baldrijan. Rastlina, uporabna za lajšanje blagih znakov duševne
preobremenjenosti in kot pomoč pri lajšanju težav z nespečnostjo. Foto
NRP
V tem
času sem spoznal kar nekaj rastlin, ki so se in se še vedno uporabljajo v
zdravilstvu, si pa nisem nikdar postavil vprašanja, koliko točno jih je.
Odgovor na to vprašanje je za območje Notranjskega parka - zaradi njegove izredne
pestrosti habitatov - težko odgovoriti. V zadnjem letu med drugimi dejavnostmi popisujem tudi
rastlinsko pestrost na nekaterih površinah (suhi, vlažni travniki, gozdovi)
ekstenzivno usmerjene kmetije. Do danes sem naštel preko 80 cvetočih
rastlin, za katere je znana zdravilnost v strokovni ali tradicionalni medicini,
predvidevam pa, da bo končno število preseglo sto. Seveda pa v popis niso
vključene zavarovane vrste, pa tudi ne vrste, ki jih srečujemo na kislih tleh.
Med
vsemi rastlinami bi izpostavil le najbolj pogoste, te so brestovolistni oslad,
poljska materina dušica, ranjak, robida, malinjak, velika kopriva, krvenka,
dobra misel, šentjanževka, baldrijan, razne vrste vrb in hrastov, navadni
gladež, repinec, sretena, črna jelša, in te tudi najraje pokažem na delavnicah
spoznavanja zdravilih rastlin. Predvsem zaradi lahke prepoznavnosti.
Šentjanževka uspeva
predvsem na suhih tleh po vsej Sloveniji, v naravnem zdravilstvu pa se
uporablja za zdravljenje ran, opeklin, vnetij in kot pomirjevalno
sredstvo. Foto NRPDelavnice,
ki jih vodim tudi v okviru LIFE-ovih tematskih vikendov Notranjskega
parka, potekajo tako, kot se je znanje o zeliščih prenašalo iz roda v
rod, torej brez
kakšnih visokotehnoloških projekcij, ampak na prostem, v naravnem
okolju, kjer
udeleženci poleg same rastline spoznajo tudi rastišče in preko otipa,
vonja in
(včasih) okusa identificirajo posamezno rastlino. To je najbolj osnovna,
primarna delavnica, ki pa se jo lahko po želji razširi tudi na bolj
specifične
(nabiranje, postopki shranjevanja, tehnike izdelave pripravkov,
destilacija
eteričnih olj).
Tematski vikend Notranjskega parka pod vodstvom avtorja tega bloga. Foto Eva Kobe |
Nekatere rastline so lahko tudi strupene, zato je dobro vedeti ali se pozanimati, kaj smo nabrali. Foto Eva Kobe
Med
udeleženci se velikokrat najdejo posamezniki, ki še
doprinesejo različne informacije o posameznih rastlinah, tako da moram
priznati, da lahko po vsem tem času ukvarjanja z rastlinami ponižno
citiram Sokrata “Vem, da nič ne vem.” Rastlinski svet je namreč s
človekom tako prepreden, da se
čisto v vsaki rastlini najde tudi zgodba posameznika.
Marko Cvetko z udeleženci ene od njegovih delavnic v organizaciji Notranjskega parka. Foto NRP |
Marko Cvetko je turistični in jamski vodnik, interpretator tehnike destilacije v Hiši izročila. Kot član številnih
nevladnih organizacij se posveča tematikam trajnostnega kmetijstva, samooskrbe
in zelenega turizma. Kot vodnik in odličen poznavalec flore na območju cerkniške narave z Notranjskim parkom sodeluje na tematskih vikendih.
Komentarji
Objavite komentar