GOSTUJOČE PERO: MARKO CVETKO: VEM, DA VEM, DA NIČ NE VEM

»Od kod veste toliko o rastlinah?« me vpraša udeleženka botaničnega sprehoda po Cerkniškem jezeru. Ko dobro premislim, ugotovim, da se z rastlinami srečujem že vse življenje. Že priimek mi je definiral, kaj bom počel v življenju. 

    

Cerkniško jezero je polno uporabnih in koristnih rastlin. Foto Eva Kobe

 

Prvi stik z zdravilnimi rastlinami je bil v otroštvu, od pitja čaja, pripravljenega iz šipka, sušenega na krušni peči, do uživanja pripravkov iz kamilic, bezga in lipe ob različnih virusnih obolenjih. S strokovnim pogledom na svet zdravilnih rastlin pa sem se srečal v srednji šoli za farmacijo, kjer smo pri predmetu farmakognozija spoznavali pester svet zdravilnih rastlin. Slovensko ime, latinsko ime, učinkovine in delovanje, te štiri postavke so se mi zakoreninile v spomin in jih še vedno na takšen način tudi procesiram ob spoznavanju novih rastlin. 

 

                       Ogromno je rastlin, ki imajo zdravilne učinkovine. Foto Karim Mahne
                        

V času srednje šole, pred več kot 20 leti, se je pojavil tudi prvi val popularizacije divje hrane in tam sem se začel srečevati tudi z različnimi gozdnimi rastlinami, za katere niti nisem vedel, da imajo kakšne zdravilne lastnosti. Kasneje sem se s spoznavanjem rastlinskega sveta bolj podrobno srečal še med študijem agronomije, kjer smo spoznavali celo vrsto rastlin, za katere pa sem šele kasneje ugotovil, da jih je tradicionalna medicina uporabljala tudi v zdravilne namene. Rastlinski svet mi ni dal miru, tako da sem v zadnjih letih spoznaval še druge vidike rastlin, od njihove začimbne vloge v kulinariki, destilaciji eteričnih olj (v času pisanja tega prispevka domača kuhinja zaradi destilacije vsak dan diši po drugem eteričnem olju), pletarstva pa do vloge rastlinskih barvil v barvanju tekstila. Zadnji dve leti se srečujem še z opazovanjem fenoloških faz nekaterih rastlin na območju Cerknice.

 

Zdravilna špajka ali baldrijan. Rastlina, uporabna za lajšanje blagih znakov duševne preobremenjenosti in kot pomoč pri lajšanju težav z nespečnostjo. Foto NRP

 

V tem času sem spoznal kar nekaj rastlin, ki so se in se še vedno uporabljajo v zdravilstvu, si pa nisem nikdar postavil vprašanja, koliko točno jih je. Odgovor na to vprašanje je za območje Notranjskega parka - zaradi njegove izredne pestrosti habitatov - težko odgovoriti. V zadnjem letu med drugimi dejavnostmi popisujem tudi rastlinsko pestrost na nekaterih površinah (suhi, vlažni travniki, gozdovi) ekstenzivno usmerjene kmetije. Do danes sem naštel preko 80 cvetočih rastlin, za katere je znana zdravilnost v strokovni ali tradicionalni medicini, predvidevam pa, da bo končno število preseglo sto. Seveda pa v popis niso vključene zavarovane vrste, pa tudi ne vrste, ki jih srečujemo na kislih tleh.

 

                     Avtor bloga te dni tudi ob Cerkniškem jezeru popisuje pestrost rastlin. Na fotografiji                               krvenke. Foto Tine Šubic

 

Med vsemi rastlinami bi izpostavil le najbolj pogoste, te so brestovolistni oslad, poljska materina dušica, ranjak, robida, malinjak, velika kopriva, krvenka, dobra misel, šentjanževka, baldrijan, razne vrste vrb in hrastov, navadni gladež, repinec, sretena, črna jelša, in te tudi najraje pokažem na delavnicah spoznavanja zdravilih rastlin. Predvsem zaradi lahke prepoznavnosti. 

 Šentjanževka uspeva predvsem na suhih tleh po vsej Sloveniji, v naravnem zdravilstvu pa  se uporablja za zdravljenje ran, opeklin, vnetij in kot pomirjevalno sredstvo. Foto NRP

 

Delavnice, ki jih vodim tudi v okviru LIFE-ovih tematskih vikendov Notranjskega parka, potekajo tako, kot se je znanje o zeliščih prenašalo iz roda v rod, torej brez kakšnih visokotehnoloških projekcij, ampak na prostem, v naravnem okolju, kjer udeleženci poleg same rastline spoznajo tudi rastišče in preko otipa, vonja in (včasih) okusa identificirajo posamezno rastlino. To je najbolj osnovna, primarna delavnica, ki pa se jo lahko po želji razširi tudi na bolj specifične (nabiranje, postopki shranjevanja, tehnike izdelave pripravkov, destilacija eteričnih olj). 

 

Tematski vikend Notranjskega parka pod vodstvom avtorja tega bloga. Foto Eva Kobe

 

Nekatere rastline so lahko tudi strupene, zato je dobro vedeti ali se pozanimati, kaj smo nabrali. Foto Eva Kobe

Med udeleženci se velikokrat najdejo posamezniki, ki še doprinesejo različne informacije o posameznih rastlinah, tako da moram priznati, da lahko po vsem tem času ukvarjanja z rastlinami ponižno citiram Sokrata “Vem, da nič ne vem.” Rastlinski svet je namreč s človekom tako prepreden, da se čisto v vsaki rastlini najde tudi zgodba posameznika.

 

 Marko Cvetko z udeleženci ene od njegovih delavnic v organizaciji Notranjskega parka. Foto NRP

 

Marko Cvetko je turistični in jamski vodnik, interpretator tehnike destilacije v Hiši izročila. Kot član številnih nevladnih organizacij se posveča tematikam trajnostnega kmetijstva, samooskrbe in zelenega turizma. Kot vodnik in odličen poznavalec flore na območju cerkniške narave z Notranjskim parkom sodeluje na tematskih vikendih.