GOSTUJOČE PERO: RUDI KRAŠEVEC: Naravovarstvo ni trn v peti

»Notranjski park ima razpis za vodene aktivnosti! Dajmo, organizirajmo se in se prijavimo!« Tako nekako je izgledalo, ko je kolegica iz društva videla razpis za Tematske vikende Notranjskega parka v okviru projekta LIFE Stržen. V društvu za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj dinaridov – Dinaricum si prizadevamo dosegati vse, kar je navedeno v našem imenu, torej ohranjati, raziskovati in prispevati k trajnostnemu razvoju, predvsem na »našem« območju, torej območju Dinarskega krasa. Ker je Notranjski park eno izmed središč Dinarskega krasa, je bila torej naša naravna odločitev, da ponudimo roko sodelovanja.

Notranjski park je središče Dinarskega krasa. Foto Eva Kobe

 Društvo Dinaricum je verjetno najbolj prepoznavno po sodelovanju pri upravljanju z velikimi zvermi, vendar pa smo v društvu pisana druščina strokovnjakov z različnih področij biologije, gozdarstva, geografije in drugih ved, kar nam daje potrebno širino. V svojem delovanju, ki je trenutno predvsem prostovoljno, želimo približati naravne danosti Dinarskega gorstva tako našim članom kot širši javnosti. Ves čas pa zagovarjamo trajnostno naravnan razvoj, kar pomeni, da mora upravljanje z naravo temeljiti na strokovnih podlagah. In te temeljijo na podatkih, ki so rezultati številnih znanstvenih raziskav. Naš fokus je predvsem na varstvu narave, na katerem imamo tudi dodeljen status Nevladne organizacije v javnem interesu, vendar se zavedamo, da smo ljudje tudi tesno kulturno in ekonomsko povezani z njo.

 

Priprava prostovoljcev društva Dinaricum na popis volkov z izzivanjem tuljenja. Foto: Rudi Kraševec

 

Podnebne spremembe so sedanjost in s seboj prinašajo prilagajanje našega načina življenja. Če se ne bomo prilagodili, bo to problem človeka! Zemlja se bo vrtela dalje, kot se že vrti nekaj milijard let. Zato je ravno zavedanje, da smo z naravo neločljivo povezani, ključno pri trajnostnem razvoju. Varovanje narave je v resnici varovanje nas - ljudi, čeprav se tega v splošnem ne zavedamo. Za blaženje podnebnih sprememb pa so pomembni zdravi ekosistemi in biodiverziteta v njih. Ekosistem je zelo kompleksna celota živega (številnih organizmov, od mikrobov, do rastlin, gliv in živali) in neživega (kamnina, temperature, padavine ipd.). In tako kot živa narava vpliva na neživo, velja tudi obratno.

Čudoviti kraški svet Krimskega hribovja. Foto: Rudi Kraševec

Če torej želimo sami sebi dobro - in to dolgoročno - bomo morali kot družba začeti sprejemati premišljene odločitve, katerih odločilni dejavnik ne bo kratkoročni zaslužek. V prvi vrsti bi morali začeti delati resne korake k zmanjševanju naših potreb po porabi naravnih virov, energije in prostora. Slogan "manj je več" je pri tem kar na mestu.

Repaljščica (Saxicola rubetra) ob balah ekstenzivno košenih mokrotnih travnikov Cerkniškega jezera.
Foto: Rudi Kraševec

Najlažje to ponazorim na primeru mokriščnih habitatov, kakršen je tudi Cerkniško jezero. Voda je res obnovljiv vir energije kot medij, toda voda je tudi ekosistem, ki ga s pregrajevanjem, sečnjo obrežne vegetacije in meliorativnimi ukrepi siromašimo. Gradnja na poplavnih ravnicah in v močvirjih pa sama generira nove potrebe po protipoplavni zaščiti in izsuševanju. Vse skupaj vpliva na nivo podtalnice, od katere smo odvisni, torej s siromašenjem mokriščnih ekosistemov siromašimo svoj lastni življenjski prostor. To pa nato rešujemo z raznimi zadrževalniki. Podobno je tudi v drugih ekosistemih.

Dvoživke so že  in še bodo najbolj prizadeta skupina vretenčarjev zaradi podnebnih sprememb. Na fotografiji sekulja (Rana temporaria) vrsta rjave žabe.
Foto: Rudi Kraševec

 

Premalo se zavedamo, da je revitaliziranje in vzpostavljanje naravnega stanja na degradiranih območjih veliko bolj zahtevno in dražje, kot pa ohranjanje zdravih ekosistemov. Kljub temu, da obstajajo dobri primeri, je revitalizacija pogosto nemogoča. Izredno cenim ohranjeno naravo Slovenije, od katere mi je področje Notranjske verjetno najbolj pri srcu. Želim si, da bi se Notranjski park izkazal kot primer dobrega sobivanja človeka in narave tudi v prihodnosti, in se bom potrudil, da bom tudi sam, kolikor bom lahko tudi k temu prispeval.

Zimski razgledi z Notranjske.
Foto: Rudi Kraševec

Želim si, da bi tudi politika na nacionalni in lokalni ravni dala večjo težo in več sredstev za kvalitetno upravljanje in varovanje narave, ne le kot mediju za kratkoročni dobiček, temveč tudi kot ekosistemom, ki so naše dolgoročno bogastvo.

Rudi Kraševec je konec maja obiskovalce naše Tematske aktivnosti popeljal po poteh risa - po Menišiji. Foto: Nika Paternost

 

Rudi Kraševec je biolog. Najraje se ukvarja s preučevanjem in opazovanjem velikih zveri in ptic, zanima pa ga, kot pravi,vse živo, posebno, kar živi v gozdu. Zelo pomembno se mu zdi ohranjanje narave za prihodnje rodove. Je predsednik društva Dinaricum in zagnan tabornik, pohodnik, ljubiteljski fotograf. Konec maja je vodil kolesarski izlet po risovi deželi – Menišiji (Pokojiška planota).