GOSTUJOČE PERO: TJAŠA ZAGORŠEK: NOČI SO NAJLEPŠE NA CERKNIŠKEM JEZERU

... ne samo zato, ker je zame to eno najlepših območij za opazovanje zvezd, ampak tudi zato, ker je bilo tukaj do sedaj zabeleženih kar osem od desetih vrst sov, ki jih poznamo v Sloveniji.

V mogočnih Javorniških gozdovih se lahko srečamo s kozačo Strix uralensis, koconogim čukom Aegolius funereus in malim skovikom Glaucidium passerinum. Bolj, ko nas pot pelje proti jezeru, pa lahko iz skalnih sten zaslišimo tudi petje velike uharice Bubo bubo. A le kratek nočni sprehod od Dolenjega jezera do vasi Otok nam lahko postreže s petjem male uharice Asio otus, lesne sove Strix aluco ali velikega skovika Otus scops. In pozor ... če so nam ornitološki bogovi res naklonjeni, bi ob jutranjem svitu lahko opazovali tudi spreletavanje močvirske uharice Asio flammeus.

Med vsemi sovjimi vrstami je bil v zadnjem letu največ (medijske) pozornosti deležen mlad osebek velikega skovika, naše druge najmanjše vrste sove. Zagotovo se mnogi spomnite mladiča, ki je bil 22. julija 2020 najden na dvorišču Policijske postaje Cerknica. Ptica je bila po uspešni rehabilitaciji v zatočišču za živali prostoživečih vrst, slab mesec dni kasneje izpuščena na območju Rešeta. In prav ta osebek je dal pobudo, da sem se z Notranjskim regijskim parkom dogovorila, da bi na tem območju spremljali gnezditev te naše edine sove selivke. 

Veliki skovik Otus scops je naša druga najmanjša sova in naša edina sova selivka. Foto: Maks Sešlar

 

Marca, ko je sneg še zadnjič pobelil območje jezera, sva z Borom postavila prvih 12 gnezdilnic. Cerkniško jezero je s svojimi ohranjenimi vlažnimi travniki in pestro kulturno krajino izjemen habitat za velikega skovika. Ptica ima tukaj primerne pogoje za gnezdenje in prehranjevanje. Vendar - koliko je pravzaprav velika populacija velikega skovika na tem območju? Do letos smo imeli samo grobe ocene, ki so temeljile na posameznih opazovanjih, sistematičen popis na območju namreč še nikoli ni bil narejen. Na toplo majsko noč se nas je zbrala skupina šestih navdušencev. Družno, vendar vsak iz svoje strani jezera smo pričeli s popisom. Popisali smo 44 točk in na njih zabeležili oglašanje 14 samcev. Seveda smo bili ob tem deležni še petja samcev lesne sove, oglašanja mladičev male uharice ter bobnanja maskote jezera, bobnarice Botaurus stellaris. Izjemno sem bila navdušena, da smo na kar petih točkah zabeležili petje samcev, v neposredni bližini že postavljenih gnezdilnic, kar bi lahko nakazovalo na potencialno zasedenost. 

Vedno je nekaj enkrat prvič – tudi postavljanje gnezdilnic v snegu. Foto: Tjaša Zagoršek

 

Sredi junija je prišel tisti trenutek, ko sva z Maksom na lep in s soncem obsijan petek, navdušena in v velikem pričakovanju, brzela proti Cerknici. Najin cilj – pregledati gnezdilnice in ugotoviti, ali so jih zasedli pari velikega skovika. Na najino rahlo razočaranje so bile tisti dan gnezdilnice zasedene z gnezdečimi škorci Sturnus vulgaris. Seveda to ni nič neobičajnega, saj je nenapisano ''pravilo'', da sprva gnezdilnico zasede škorec, ko se mladiči prvega legla speljejo, pa to zasede veliki skovik. Skupno sva tisti dan obroček nadela 31 mladičem škorca. »OK, danes sva podelala škorce, ampak jaz verjamem, da bodo čez tri tedne gnezdilnice že zasedli veliki skoviki,« je optimistično rekel Maks med pitjem popoldanske kave v njegovi, po novem najljubši gostilni v Žerovnici.  

Gnezdilnice so zasedli škorčji pari. Foto: Maks Sešlar

Čez tri tedne sva šla ponovno, tokrat okrepljena še s pomočnikom Nejcem. Sovja sreča tudi tokrat ni bila na najini strani. Vse gnezdilnice so bile tudi tokrat polno zasedene, vendar so namesto velikih skovikov v njih škorčji pari vzgajali svoje drugo leglo mladičev. Skupno je tako letos iz gnezdilnic na Cerkniškem jezeru,v širni svet odletelo 58 mladičev škorcev. Prav vsi so dobili obroček – t.i. osebno izkaznico, ki nam bo v prihodnosti, če bodo to ptico kje opazili in prebrali njen obroček, lahko povedal, kam se je odselila, kje je prezimovala.

Ko ptici na nogo nataknemo obroček ta postane njena osebna izkaznica. Foto: Maks Sešlar

A vendar se zgodba z velikimi skoviki z območja Cerkniškega jezera tukaj še ne zaključi. Kot že rečeno uvodoma, je veliki skovik naša edina sova selivka. V daljno Afriko se vsako jesen odseli predvsem zaradi svojega načina prehranjevanja. Ptica se hrani z nevretenčarji: velikimi kobilicami, hrošči in nočnimi metulji. Ali je Cerkniško jezero pomembna postojanka na njegovi selitvi, bomo v avgustu, septembru in oktobru skušali ugotoviti na dveh obročkovalskih postajah, kjer bo potekalo spremljanje selitve, ne samo nočnih ptic, ampak tudi dnevnih. Upam in želim, da se ponovno srečamo tudi s »policijsko sovico« in vidimo, ali je preživela svojo prvo selitev v daljno Afriko in nazaj. 

Razgledi iz gnezdilnic so izjemni. Foto: Tjaša Zagoršek

 

Prepričana sem, da nam bo spremljanje gnezdenja in selitve te izjemne male sovice na tem območju o tej vrsti razkrilo marsikaj, česar še ne vemo. Jaz se tega že izjemno veselim!

Na tem mestu mi dovolite še zahvalo vsem domačinom iz občine Cerknica, ki so se na mojo prošnjo o postavitvi gnezdilnice na njihovem drevesu vedno odzvali pozitivno in z velikim navdušenjem. Prav tako velik hvala zaposlenim v Notranjskem regijskem parku, ki so mojo idejo o spremljanju gnezditve velikega skovika na območju parka sprejeli z navdušenjem in veliko podpore.

 

Tjaša Zagoršek je diplomirana geografinja in varstvena biologinja s strastjo do opazovanja in proučevanja ptic. Fascinirajo jo zlasti sove, proučevanju katerih se posveča tako profesionalno kot tudi ljubiteljsko. Trenutno je v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) zaposlena kot varstvena ornitologinja za področje kriminala nad pticami.