Avgust je čas, ko na Cerkniškem polju praviloma pokosijo še
zadnje vlažne travnike in nizka barja. Zemljišča, s katerimi ne gospodarijo
več, zdaj postanejo zatočišče za množice nevretenčarjev iz okolice.
 |
| Nepokošen vlažni travnik je
prava oaza za drobne živali, ki se sem zatečejo s sosednjih pokošenih zemljišč.
Zavedati pa se moramo, da se zaradi zadostne količine padavin travniki v naših
krajih po naravni poti postopoma spremenijo v grmišče in končno v gozd. A na tak način take oaze izginejo. Foto: Jošt Stergaršek | |
|
Na Cerkniškem jezeru je bilo zabeleženih 45 vrst sesalcev, jezero je pomemben vir prehranjevanja za
rjavega medveda in vidro. Pogosto se pojavlja veliki voluhar, ki je
pomemben plen mnogim ujedam, sovam in zverem. Na območju Cerkniškega
jezera se pojavlja 9 vrst plazilcev. Vseh 13 na jezeru prisotnih vrst
dvoživk je na Rdečem seznamu Republike Slovenije, dve sta zavarovani
tudi pod habitatno direktivo Nature 2000. V jezeru in pritokih se
pojavlja 9 vrst rib. Posebej bogato so na območju Cerkniškega jezera
zastopani nevretenčarji. Tako tu najdemo vsaj 33 vrst mladoletnic, 11
vrst enodnevnic, 36 vrst kačjih pastirjev, 125 vrst dnevnih metuljev, do
sedaj je najdenih preko 300 vrst nočnih metuljev, 690 vrst hroščev, 58 vrst
čebel, 38 vrst kobilic, 21 vrst vodnih bolh, 1 vrsto škrgonožca, 15 vrst
ceponožcev in 44 vrst mehkužcev.
 |
| Večina dnevnih metuljev, kot
samica navadnega modrina na fotografiji, je neločljivo povezanih s travišči,
saj se njihove ličinke – gosenice – hranijo z listi in cvetovi rastlin, odrasli
pa z medičino v cvetovih. Avgusta lahko metulje opazujemo na nekošenih
travnikih in tistih, ki so jih gospodarji pokosili že pozno spomladi ali na
začetku poletja. Foto: Jošt Stergaršek |
|
Ker se ob odsotnosti košnje travišča pri nas razmeroma hitro
spremenijo v grmišče in nato v gozd, kjer travniške vrste ne živijo, je
potrebno tudi take oaze vključiti v gospodarjenje na način, ki omogoča
nevretenčarjem preživeti v času košnje in hkrati preprečuje zaraščanje travišča
z lesnimi vrstami.
 |
Poletje je čas kobilic, saj so
zdaj že preobražene v odrasle živali s krili, ki so tako značilna za žuželke.
Navadna srparica je ena pogostejših vrst iz skupine dolgotipalčnic, s katero se
boste avgusta gotovo srečali. Ko se srparica prestraši, pred nevarnostjo ne
odskoči, ampak najraje odleti na drug del travnika. Foto: Jošt Stergaršek
|
 |
| Za vzdrževanje ravnovesja v
naravi so nujno potrebni plenilci, kot so pajki. Samice osastega pajka zaradi številčnosti,
velikosti in obarvanosti tudi v gosti travi ni pretirano težko najti. Veliko
pajkov, med njimi tudi osasti, lovi iz zasede svoje praktično nevidne mreže, ki
je resnično smrtonosna past. Foto: Jošt Stergaršek |
Komentarji
Objavite komentar