GOSTUJOČE PERO: KRISTINA KEBE: Že več kot tristo let Jezerci

 Kebeti smo Jezerci. To pomeni, da naša rodbina že vsaj tristo let živi na Dolenjem Jezeru, vasici na robu Cerkniškega jezera, na meji, do koder sežejo najvišje vode jezera. V vasi Dolenje Jezero je kar 7 družin, ki nosijo priimek Kebe – hišna imena so Ančkini, Ta srednji, Ta bogati, Žučkovi, Skirovi, Čopetovi, mi smo Matevževi. Naš prastari ata je bil Matevž in od tod naše hišno ime.

V vasicah ob Cerkniškem jezeru so se naši predniki lahko obdržali, ker so poznali in upoštevali sporočila narave, saj so bili z njo tesno povezani in od nje življenjsko odvisni. Narava Cerkniškega jezera je zaradi presihanja in stalnih sprememb taka, da tod preživijo le tiste rastline in živali, ki so se sposobne prilagoditi na nenehne spremembe. To velja tudi za ljudi. Zato se morda Jezerci komu zdimo muhasti. A smo le prilagodljivi in odločni. S hvaležnostjo sprejemamo izročilo naših prednikov, ta dar skrbno negujemo in ga kot dobri gospodarji živimo ter posredujemo naprej. Ne ohranjamo ga le za naše potomce, ampak želimo naše izkušnje in spoznanja o tem čudovitem koščku naše domovine širiti tudi med obiskovalce.

Prav iz tega razloga je naša družina v vasi Dolenje Jezero vzpostavila Muzej Cerkniškega jezera. Ta deluje v okviru neprofitnega Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, katerega vodi naša družina. Kot domačini smo odlično lastno poznavanje jezera pri predstavitvah dopolnili z zgodovinskimi, naravoslovnimi in etnološkimi posebnostmi, pri čemer so nam pomagali številni priznani strokovnjaki.

Maketa na izviren in nazoren način prikazuje lego in nastajanje ter presihanje Cerkniškega jezera. Je najbolj primeren ključ do razumevanja tega zanimivega kraškega pojava.

 

 

 

Začelo se je leta 1994, ko je moj oče, Vekoslav Kebe, s pomočjo sodelavcev z izvirnim pristopom izdelal maketo Cerkniškega jezera, s katero obiskovalcu - ne le geografsko - predstavimo lego in dele jezera, ampak predvsem potek 'dihanja' jezera – njegovo nastajanje in presihanje. To je tista izjemna znamenitost tega kraškega polja, ki je vzbujala zanimanje vse od rimskih časov, zlasti pa je njegovo slavo ponesel v svet Janez Vajkard Valvasor. Nazorna razlaga ob maketi je odlična popotnica za doživljanje in razumevanje jezera. Poleg žive makete jezera si lahko pri nas ogledate multimedijsko predstavitev Cerkniškega jezera, etnološko zbirko, delavnico za izdelavo jezerskih čolnov, spominsko razstavo prof. Pavla Kunaverja ter Ornitološko učilnico. Za dejavnost smo prejeli več priznanj, med katerimi naj omenim častno Valvasorjevo priznanje (2010).

 

Etnološka zbirka skriva veliko zgodb iz preteklosti, ki zaživijo ob razlagi, kako so naši predniki te predmete uporabljali. Posebna pozornost je posvečena ribolovu, drsanju, žaganju ledu, čolnarjenju; na voljo je tudi bogata zbirka strokovne literature o Cerkniškem jezeru.

 Naš cilj ni privabiti čim več obiskovalcev, ampak obiskovalce ozaveščati o pomenu narave, spodbujanju radovednosti in želje po obzirnem doživljanju mnogoterih podob kraškega sveta. S tem, ko obiščete Cerkniško jezero, vstopate v našo zgodbo, v naše življenje. Želimo si, da vsak obiskovalec s Cerkniškega jezera odhaja domov drugačen, bogatejši za lepa doživetja, predvsem pa za spoznanje, da lepota narave ni samoumevna, saj je odvisna tudi od obnašanja ter odločitev vsakega posameznika. Če v tem uspemo, je to za nas največji uspeh!

 

Čoln je bil nekdaj najpomembnejše prevozno sredstvo na jezeru. Zato so še vedno žive spretnosti, kako iz jelke stesati leseno plovilo.

Ornitološka učilnica je namenjena spoznavanju ptičev Cerkniškega jezera. Raznolikost življenjskih prostorov jezera omogoča tudi stalno ali občasno prisotnost mnogih ptic. Kako jih prepoznati po videzu in oglašanju, kakšne so njihove posebnosti, kje se zadržujejo, vse to lahko spoznamo v Ornitološki učilnici.

Kdor želi navduševati druge ljudi, mora biti sam iskreno navdušen – izkusiti, otipati, videti, slišati, doživeti. Sama sem izredno vesela in hvaležna, da sem odraščala na vasi, ob jezeru. Tu sem se naučila plavati, drsati – joj, to je bila dogodivščina – drsanja sem se namreč naučila še na starih lesenih drsalkah, kakršne so se nekoč uporabljale na Cerkniškem jezeru – še vedno jih hranim! Kot otroci smo pomagali pri paši živine, preiskali dobršen del jezera, v žerjavici pekli krompir, izdelovali lesene piščalke in se ob tem naučili preprostosti, pa tudi spoštovanja do narave, ki je do nas tako zelo radodarna, če le uspemo to, v današnjem hitrem temu življenja, opaziti in si vzeti čas za doživetja, ki nam jih ponuja.

S podajanjem lastnih doživetij tudi zanamce navdušujemo za varstvo naravne in  kulturne dediščine območja kraškega polja s presihajočim Cerkniškim jezerom.

Dobrodošli na Cerkniškem jezeru!

 

Kristina (v sredini) s sestro Natašo in očetom Vekoslavom.

Kristina Kebe, mag. je direktorica Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Jezerski hram. V Muzeju Cerkniškega jezera sprejema in vodi skupine obiskovalcev, je interpretatorka naravne in kulturne dediščine s pedagoško-andragoško izobrazbo.

 

 

 

 

 

 

Fotografije: Arhiv Jezerskega hrama