PARKOVO PERO: En encijan se tam na jezeru modri

Ciklame jesen naznanjajo, svečnik pa jo na Notranjskem prinese. To je čas, ko je zjutraj in zvečer že hladno, dnevi pa se še zdijo nekako poletni. Svečnikova modrina na območju trenutno praznega Cerkniškega jezera se vse bolj širi, kar pomeni, da smo vse bolj globoko v jeseni.

 

Svilničevolistni svišč. Foto: Jošt Stergaršek

Razkošno cvetoče šope svečnika ali svilničevolistnega svišča (Gentiana asclepiadea) lahko do sredine jeseni občudujemo na obronkih gozdov, v svetlih gozdovih ter na nekaterih travnikih. 

 

Svišč je zdravilna rastlina. Foto: Jošt Stergaršek

Svišč ali encijan ima dvoredno, redkeje navzkrižno olistano steblo. Jajčastosuličasti, koničasti listi imajo 3–5 opaznih vzdolžnih žil. 3 do 5 cm dolgi modri zvonasti cvetovi tvorijo socvetje na vrhu stebel.   

Znanilec jeseni. Foto: Jošt Stergaršek

Ob besedi encijan bržkone pomislimo na najbolj tipični modrocvetoči clusijev svišč, ki krasi etiketo zdravilne grenke pijače. Malokdo pa ve, da v Sloveniji, predvsem v višjih predelih, uspeva kar 14 vrst rož tega rodu. Če zraven štejemo podvrste, jih je 16 vrst. Zanimivo pri njihovih cvetovih je tudi to, da so venčne krpe pri popkih lepo svedrasto zložene, zato je eno od domačih imen zanje „svedrci“. Zanimivo je, da ima dve rastni obliki: na nižje ležečih rastiščih rastejo šopi kimastih stebel, na katerih so listi dvoredni v horizontalni smeri, cvetovi pa po sredini obrnjeni navzgor. Na višje ležečih pašnikih pa so stebla pokončna, cvetovi v zalistjih pa niso nameščeni v eni vrsti ampak na različnih straneh stebla.

Med svišči z velikimi cvetovi je samo svečnik dovolj pogost, da ni ogrožen in zato tudi ni zavarovan. Foto: Jošt Stergaršek

Svečnik so v starih časih uporabljali za lajšanje težav z dihali in prebavili, pa tudi pri prehranskih motnjah in za zdravljenje slabokrvnosti. Ker je svišč trajnica, ga marsikdo goji na domačem vrtu. Predvsem zaradi čudovitih temno modrih cvetov. 

                 Jajčastosuličasti, koničasti listi imajo 3–5 opaznih vzdolžnih žil. Foto: Jošt Stergaršek