GOSTUJOČE PERO: TINE ŠUBIC: Nikdar več ne bo, kot je bilo

Začel bom z besedami, ki držijo kot pribite: nikoli več ne bo tako, kot je včasih bilo. To velja tudi za naše jezero.

Trenutek, ko si priča prelivu čez jez v Rešetu in veš, da bodo čez par ur požiralniki zaliti in bo nastalo jezero, je nepozaben.

Spominjam se, kako se je jezero obnašalo, ko sem bil še mlad fantič. Takrat smo točno vedeli, kdaj bo usahnilo, se napolnilo, ali zamrznilo. Danes pa to nič več ne drži. Velike vremenske spremembe po svetu vplivajo tudi na jezero. Če je prej usihalo enkrat na leto, se to sedaj dogaja večkrat na leto in to v vseh letnih časih. To je velik zalogaj za ribiče, saj moramo včasih reševati v nemogočih in nevarnih pogojih.   

Požiralniki v Zadnjem kraju - Kotel.

Tudi zime niso take kot so včasih bile. Ko je jezero zamrznilo smo se drsali po cel mesec, sedaj smo pa lahko veseli, da je v zimskem času jezero sploh zalito in da mraz toliko pritisne, da si  lahko nadenemo drsalke za kakšen vikend.

Ko na Cerkniško jezero pade zima, dobi spet novo podobo.

Z jezerom živim že tako dolgo, da sva na TI. Priznati moram, da me še vedno marsikdaj preseneti. Presahne, ko najmanj pričakujem, spet drugič se polni, ko še sam ne vem, od kod in kako. So pa tudi enkratni trenutki, ko ti je dano, da to ovekovečiš s fotoaparatom. Moment, ko si priča prelivu čez jez v Rešetu in veš, da bodo čez par ur požiralniki zaliti in bo nastalo jezero, je nepozaben. 

 

Preliv vode nad Rešetom. Ko jezero spet dobi vodo.

 

Rešeto za jezom.

Jezero, odeto v jesen.

Težko je opisati občutek, ko po strugi slediš potočku, ki se že po nekaj metrih okrepi in postane potok. Bobnenje tam daleč nekje v podzemlju postaja čedalje močnejše in požiralniki se začnejo polniti. Enako se dogaja, ko ujameš trenutek, ko voda izginja.  Včasih to traja več ur, zadnje dejanje pa je zelo  kratko. Voda se zavrtinči in izgine. Pred nami se pojavijo požiralniki in ribe, ki ostanejo na suhem.

Jezerski biseri.

Tako to poteka iz leta v leto, a kljub temu ne vemo, kaj nas še čaka.Vem pa zagotovo: JZERA NE DAMO!

 

Pritok vode v Vodonosu.

 

Tine Šubic je Cerkničan, ki je odraščal s Cerkniškim jezerom. Je strasten ribič in reševalec rin ba presahlem jezerskem dnu in tako seveda tudi član cerkniške ribiške družine. Pa tudi odličen ljubiteljski fotograf, ki v svoj objektiv najraje lovi motive  presihajočega jezera in njegove okolice. V prostem času je nenehno zunaj, s fotoaparatom v roki. Ogromno fotografij Tine prispeva tudi za arhivsko fotografsko zbirko Notranjskega parka.