HIŠNO PERO: JOŠT STERGARŠEK: Veličino naroda in njegovega moralnega napredka lahko sodimo po tem, kako ravna s svojimi živalmi

Narava Notranjskega parka je čudovita, a – kot povsod – v nenehnem spreminjanju. Spremembe imajo ponekod pozitiven vpliv nanjo, drugje pa prinašajo neželene posledice. Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo obvezala najbolj ohranjene dele naše dežele ohraniti zanamcem. Da vemo, kateri deli narave so tako izjemni, da jih moramo ohranjati, so bila razglašena območja Nature 2000. Skladno z obljubo Slovenije želimo tudi v Notranjskem parku na eni strani ohranjati dobre prakse gospodarjenja in s tem veliko biotsko pestrost tega naravnega bisera, na drugi strani pa popraviti ali vsaj omiliti negativne posledice nekaterih dejanj, ki so se s časom izkazala za neustrezna.

Območje Stržena v Ključih tik pred zgodovinskim dogodkom, ko je voda po več kot tri četrt stoletja spet lahko stekla po strugi, ki si jo je Stržen sam urezal. Izvedba tako obsežnega posega v kratkem času, ki je bil na voljo, je zahtevala težko gradbeno mehanizacijo, grobe posledice strojnih del pa so zato jasno vidne. A gola, nezasedena tla v naravi pomenijo novo priložnost in ne bo dolgo, ko bodo rastlinske združbe prostor na kopnem in v vodotoku zasedle in ga spremenile v dom množici drugih organizmov. Foto: Jošt Stergaršek

Ena od teh posledic je spremenjen vodni režim presihajočega Cerkniškega jezera. S ciljem osušiti območje tega jezera, predvsem z namenom pridobitve površin z bolj kakovostno krmo za živino, so ljudje želeli vodo čim hitreje spraviti s tega kraškega polja. Največje spremembe v dinamiki presihanja Cerkniškega jezera so dosegli s spremembami vhodov v ponorne jame, hitrejšim odtekanjem vode, pa tudi s spreminjanjem vijugajočih strug v ravne kanale.

Kaj smo v glavnih aktivnostih projekta izvedli?

Notranjski regijski park je že v letu 2009 izvedel pilotno obnovo zgornjih delov vodotokov Goriški Brežiček in Tresenec. Ta dva vodotoka smo v naravne okljuke preusmerili na skupni dolžini 1,2 kilometra, uspeh obnove pa se po dvanajstih letih kaže v preporodu tamkajšnje narave. Leta 2015 smo se lotili priprave naravovarstvenega projekta v okviru finančnega mehanizma LIFE, s katerim bi presihajočemu jezeru vrnili delček edinstvenosti, ki smo mu jo odvzeli z omenjenimi osuševalnimi posegi. Na koncu nam je na podlagi podrobnega poznavanja območja in tukajšnje narave ter z vztrajnostjo ekipe, ki je projekt pripravljala, uspelo dobiti zeleno luč za projekt in evropska sredstva, potrebna za izvedbo tako obsežnega in drznega projekta. S tem projektom smo se osredotočili na obnovo nekdanjih okljukov Stržena v Ključih. Lotili smo se ponovne vzpostavitve struge v dolžini 2 km, obenem pa zasuli osuševalni kanal, dolg 0,5 km.

 

Še pred zasutjem ravnega kanala smo iz njega s strokovno pomočjo Zavoda za ribištvo in Ribiške družine Cerknica previdno izlovili ribe in rake ter jih premestili v nove okljuke. Foto: Jošt Stergaršek

Po izvedenih delih na tem delu je struga zdaj trikrat daljša od dolžine kanala pred začetkom projekta, okljuki Stržena pa zdaj držijo dvakrat več vode, kot jo je kanal, saj so plitvejši. Pravzaprav smo sočasno uspešno prijavili tudi projekt reaktivacije okljukov Stržena – največjega in najdaljšega vodotoka na Cerkniškem polju – na območju Belega brega. Obnovo teh okljukov smo izvedli v okviru projekta Kras.Re.Vita, financiranega iz kohezijskih sredstev. Na tem delu Stržena se je aktiviralo skoraj 2,5 km zasute struge, zasulo pa kanal, v katerega so v preteklosti speljali vodo Stržena, dolg 0,6 km. Na tem delu Stržena zdaj okljuki držijo več kot trikrat več vode, kot jo je bilo v kanalu pred projektom.

Zasutje struge. Foto: Ana Gabrejn Fajdiga

V obeh projektih skupaj smo torej strugo podaljšali za 4,5 km. Če od tega odštejemo zasuta kanala, namenjena hitrejšemu odtekanju vode, v dolžini 1 km, je danes Stržen ponovno daljši za 3,5 km. Povedano drugače – od časa med obema vojnama do začetka projektov LIFE Stržen in Kras.Re.Vita je bila struga Stržena na območju Ključev in Belega brega krajša za več kot štirikrat, do roba poln Stržen pa je ta čas vseboval več kot dvakrat manj vode, kot jo vsebuje danes.

 

Obnovljeni okljuki na območju Ključev iz zraka. Foto: NRP

Kaj bo ta poseg prinesel naravi in kdaj?

Veliko večja površina in prostornina vode v Strženu pomeni več prostora za rastlinski in živalski svet, več prostora pa pomeni večje populacije – večje število osebkov posameznih vrst, ki na tem območju živijo. Več organizmov prispeva k bolj učinkovitemu čiščenju vode. Značilnost vodnih teles je namreč tudi njihova samočistilna sposobnost, procese naravnega čiščenja vode pa ljudje posnemamo v čistilnih napravah. Organizmi čistijo vodo tako, da organske in anorganske snovi privzemajo iz vode in jih vgrajujejo v svoja telesa. Organske snovi porabljajo t. i. heterotrofni organizmi – del bakterij, glive in živali; anorganske snovi pa porabljajo t. i. avtotrofni organizmi – del bakterij in rastline, ki iz teh snovi in z izkoriščanjem različnih virov energije (kemijsko vezana energija, svetlobna energija) proizvajajo organske snovi, ki so nato hrana za heterotrofne organizme. Tako snovi v ekosistemu krožijo in več kot je organizmov, bolj učinkovito je kroženje.

 

Le 10 dni po renaturaciji so si svoje luknjaste domove v bregovih obnovljenih okljukov napravili potočni raki. Foto: Jošt Stergaršek

Več vode in počasnejše odtekanje s tega dela Cerkniškega polja se bo predvidoma poznalo zgolj lokalno, Cerkniško jezero zaradi teh posegov ne bo presihalo manj pogosto ali kasneje kot do sedaj. Tako se bo poleti jezersko dno, poraščeno z različnimi rastlinskimi združbami, kosilo enako kot v zadnjih letih. Več vode v tem delu Stržena bo predvsem pomenilo, da se bo voda tu zadržala vse leto, tudi v sušnih obdobjih. Na ta način bodo obnovljeni okljuki predstavljali zatočišče za vodne organizme v zanje ekstremno težkih časih, ko je Cerkniško jezero prazno.

Poleg tega bo ob prihajajočih posledicah globalnega segrevanja, h kateremu velik, če ne že levji delež prispevamo ljudje s svojimi dejavnostmi, vsaka kaplja vode pomembna. Več vode bo omogočalo rast tukajšnjega rastlinja tudi v letih, ko bo drugod po Sloveniji rast rastlin zaradi suše slabša.

 

Več vode in počasnejše odtekanje s tega dela Cerkniškega polja se bo predvidoma poznalo zgolj lokalno, Cerkniško jezero zaradi teh posegov ne bo presihalo manj pogosto ali kasneje kot do sedaj. Foto: NRP

 

 

V današnjih dneh, ko smo ljudje določena območja namenili intenzivnemu kmetovanju in nam hrane zaenkrat ne manjka, na krajih, kot je Cerkniško jezero, je mogoče napor in sredstva vložiti v obnovo narave in procesov, ki tu potekajo. Foto: NRP

V desetletjih po preusmeritvi struge Stržena iz naravnih okljukov v kanal so se v in ob njem naselili organizmi ter vzpostavili čudovite rastlinske in živalske združbe, zato podoben rezultat pričakujemo v in ob reaktiviranih okljukih Stržena. Popolno renaturacijo okljukov Stržena bo tako vodila narava sama, z opisano projektno akcijo smo ji le omogočili, da se razživi na območju, kjer se je nekdaj že bohotila. Foto: Jošt Stergaršek

Zakaj spreminjati preteklo delo ljudi?

Osuševalni posegi v preteklosti so bili izvedeni z dobrim namenom – pridobiti boljšo krmo in s tem zagotoviti dovolj hrane za rastoče število prebivalcev vasi ob presihajočem Cerkniškem jezeru. V zadnjih letih pa raziskovalci po svetu spoznavajo, da so ekosistemi, v katerih naravni procesi nemoteno potekajo, nepogrešljivi za nemoteno delovanje vsega planeta. Mokrišča – zibke raznovrstnosti živega sveta, naravne čistilne naprave ter območja, ki nudijo ljudem oddih od tempa moderne človeške družbe in stik z naravo, pa so sploh neprecenljiva. Zato je mogoče v današnjih dneh, ko smo ljudje določena območja namenili intenzivnemu kmetovanju in nam hrane zaenkrat ne manjka, na krajih, kot je Cerkniško jezero, napor in sredstva vložiti v obnovo narave in procesov, ki tu potekajo.

Ta vložek je dolgoročna naložba, saj tako enkratnih območij narave, kot je Notranjski regijski park, v gosto naseljenih delih sveta, kot je Evropa, drastično primanjkuje. Pristna in pestra narava pa je med prebivalci industrializiranih delov sveta vse bolj iskana turistična destinacija.

Za konec še misel Mahatme Gandhija, ki je s svojim delom korenito spremenil delo ljudi, ki so pred njim krojili politiko Indije in okolice, in je bil kot ostali veliki ljudje desetletja pred svojim časom, zato njegove ideje še danes ostajajo aktualne: »Veličino naroda in njegovega moralnega napredka lahko sodimo po tem, kako ravna s svojimi živalmi.« Ker vemo, da obstoj živali brez rastlin in drugih organizmov ni mogoč, lahko njegovo misel razširimo na vso naravo. In seveda na vas, ki to berete, in na vse druge ljudi.

 

Jošt Stergaršek že več kot desetletje dela kot biolog Notranjskega parka. Svoje delo opravlja strastno, s srcem, in tudi v prostem času najraje raziskuje naravo, predvsem rastlinstvo, ki ga na območju parka pozna do zadnje bilke. Je tudi navdušen ribič, sanjač, odličen fotograf, ki prispeva marsikatero fotografijo, objavljeno na spletnih kanalih parka.