HIŠNO PERO: JOŠT STERGARŠEK: Vsak košček šteje

Cerkniško polje s presihajočim Cerkniškim jezerom in razgibanim gozdnatim zaledjem, prerešetanim podzemljem, skritimi soteskami in čudovito pestrostjo živega sveta je prav poseben košček Zemlje – kot je Zemlja prav poseben košček vesolja.

Suho Cerkniško polje, pogled z vrha Slivnice.

Izjemna pestrost življenjskih prostorov in z njimi vrst, ki imajo območje Notranjskega regijskega parka za svoj dom, pa ni le posledica delovanja narave in njenih zakonov, ampak tudi neutrudno, trdo, a z naravo usklajeno delo človeka, ki tu prebiva od pamtiveka.

Kulturna krajina Cerkniškega polja je tudi rezultat človekovega dela.

Kulturna krajina Cerkniškega polja, kjer se praviloma vsako pomlad in jesen pojavi največje slovensko jezero, v delih leta brez padavin pa se umakne zeleni ali beli preprogi, je torej tudi rezultat človekovega dela. Od stopnje usklajenosti človekovih dejavnosti z naravnimi procesi in cikli pa je odvisno, kako 'naravna' bo narava na nekem območju. Vsak obiskovalec Notranjskega parka bo takoj začutil, da je narava tega območja izjemna v vseh merilih.

Metulj biserni vejičar živi na odprtih, bogato cvetočih traviščih.

 

Taki deli narave so neprecenljivega pomena za dobrobit vsega planeta, saj poleg zagotavljanja hrane, učinkovitega čiščenja vode in zraka, blaženja vremenskih ujm, preprečevanja erozije zaradi delovanja vetra in vode, omogočanja sprostitve in še marsičesa drugega, predstavljajo tudi območja, ki zagotavljajo trajno preživetje dovolj velikih populacij živih bitij, ki zgoraj omenjene ekosistemske storitve sploh omogočajo. 

 

Mojster Tone Lovko z Dolenjega Jezera je eden redkih, ki še znajo izdelati pravi jezerski drevak.

Človek je tisti, ki v večjem delu Sveta naravo sooblikuje. Ekstenzivne travnike, ki pri nas v nižinah in hribovju vrvijo od življenja, je pomagal 'ustvariti' človek s košnjo in pašo. Tako se na primer v primeru, da se kmetovanje opusti, travniki v naših krajih po naravni poti spremenijo v gozd, ki je v zmernem podnebnem pasu Zemlje zaradi zadostne količine padavin naravno rastje.

Način rabe zemljišč pa je tisti, ki določa, ali bo travnik pisan in 'prijazen' pisani družbi živih bitij ali pa pravzaprav namenjen izključno izkoriščanju s strani človeka. Na takem travniku se namreč pridela največ sena glede na njegovo površino, a je vrstno siromašen in neprimeren za življenje posebnih in dandanes večinoma ogroženih organizmov.

Čudovito, večno spreminjajoče se presihajoče Cerkniško jezero.

 

Če želimo svet zanamcem predati približno takega, kot smo ga 'dobili' od naših prednikov, moramo z naravo takoj začeti ravnati z največjo mero spoštovanja. Pri tem se težavni in neprijetni spremembi lagodnega življenjskega sloga ne bomo mogli izogniti.

 

Včasih je bilo življenje neizprosno in skromno, vendar so ljudje v glavnem živeli z naravo v odnosu, ki je temeljil na izkušnjah generacij, pridobljenih z opazovanjem narave in njenih odzivov na posege ljudi. Na ta način so trajnostno gospodarili s svojo zemljo in je niso prekomerno izkoriščali … tako so leto za letom trudoma pridelali dovolj hrane za preživetje, a zemlje niso izželi do konca. Tudi zato so tu dom našla številna bitja, ki jih lahko še danes občudujemo na območjih, kjer se ljudje niso izneverili tradiciji svojih prednikov.

 

Jadranska smrdljiva kukavica, vrsta divje orhideje.

 

Kako poseben košček narave je torej Notranjski regijski park? Res poseben. Tu najdemo obilje najrazličnejših vrst, ki so drugje v Sloveniji redke ali jih sploh ni. Tu in tam pa se najde kakšna posebnica, ki preseneti še tako zahtevnega poznavala narave … taka je npr. jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum) na zgornji fotografiji. Osnovni razlogi za to pestrost so geografska lega Notranjske in Slovenije na stiku Alp, Panonske nižine in Jadranskega morja (oz. Sredozemlja), pa karbonatna kamninska podlaga in razgibanost reliefa in seveda z naravo skladno delovanje človeka.

 

Ob Poti izvirov, izvir Bržič.

Naravo lahko pojmujemo na različne, tudi povsem nasprotujoče si, načine, a že en sprehod skozi gozdno katedralo, en vdih vonjav dišečega travnika, en osvežitev s poletno ploho ali en pogled v odsev vodnega zrcala je dovolj, da spoznamo, da je pravi le en način. Le s spoštljivim in ljubečim odnosom do narave si zaslužimo plodove tega rajskega planeta uživati v nedogled. S prekomernim izkoriščanjem, zastrupljanjem in zanemarjanjem narave pa bomo ljudje same sebe spravil v hude težave, ki jih ne bo lahko prebroditi.

Terensko delo sodelavcev Notranjskega parka.

Za trajno dobrobit človeške civilizacije in obenem narave bomo morali v prihodnje namenjati več časa tudi spremljanju življenjskih prostorov in razumevanju ter upoštevanju potreb živih bitij, s katerimi si delimo ta enkraten planet.

Le z opazovanjem in beleženjem ter analizo in interpretacijo rezultatov bomo v bodoče človekove načrte z naravo lahko usmerili na pravo pot, saj bo v prihodnje obnova življenjskih prostorov, ki smo jih v svojem mačehovskem odnosu do narave degradirali ali uničili, gotovo igrala pomembno vlogo pri vzpostavljanju ugodnih razmer za obe vpleteni strani – za naravo in človeka.

In ne pozabimo, da je vsak organizem košček v mozaiku življenja in tako pomemben za ohranjanje naravnega ravnovesja. Manj koščkov izgubimo, bolj jasna je slika!

 

Jošt Stergaršek v Notranjskem parku že več kot desetletje dela kot biolog. Delo opravlja zavzeto in s srcem. Tudi v prostem času najraje raziskuje naravo, predvsem rastlinstvo. Kadar koga od nas zanima, kako se reče neki cvetlici, travici ali grmu, je Jošt pravi naslov za pravi odgovor. Je tudi navdušen ribič in promotor trajnostnega načina življenja, ki ga živi tudi v praksi in prenaša na svojega 7-letnega sina. Obenem je odličen fotograf, ki prispeva marsikatero fotografijo, objavljeno na spletnih straneh parka.